Postojnska jama je najbolj znana turistična jama na svetu in največja turistična znamenitost Slovenije, ki jo letno obišče več kot 620.000 obiskovalcev iz najrazličnejših držav sveta. Le-ti se v celotnem območju parka Postojnska jama prepogosto srečujejo z zastarelim in nerazumljivim označevalnim sistemom, ki se ni razvijal sočasno z razvojem parka Postojnska jama. Za vse obiskovalce, ne glede na njihov materni jezik, smo morali vzpostaviti primeren in v prostor ustrezno umeščen označevalni sistem, ki obiskovalca zavestno in podzavestno vodi od točke A do točke B.
Na prvi pogled preprosto rešljiva težava skriva številne omejitve, ki posegajo na področje oblikovanja, arhitekture in psihologije. Celovit grafičen pristop in umestitev objektov zahtevata temeljito raziskavo prostora in poznavanje načina razmišljanja, navad ter potreb obiskovalcev. V ta namen smo povezali podjetje Postojnska jama, d. d., Naravoslovnotehniško fakulteto in Fakulteto za arhitekturo.
Do sedaj vzpostavljen označevalni sistem je bil nepopoln, ni imel prepoznavne celostne podobe in ni temeljil na analizi fizičnih struktur prostora, s katero se odkriva kontekst prostora. Zaradi tega je prihajalo do zmede med obiskovalci, iskanja objektov, prostorov in ponudbe, s tem pa nastajajo težave, ki vodijo v nejevoljo. Težava oziroma potreba po vzpostavitvi funkcionalnega označevalnega sistema, ki je primerno načrtovan, oblikovan, izdelan ter umeščen v prostor, je bila priložnost, da so študentje grafike in arhitekture, ob dosedanjih izkušnjah upravitelja parka, povezali pridobljena strokovna znanja, ter izdelali primernejši označevalni sistem. Vzpostavljen sistem, ki bo nadomestil obstoječega, je razumljiv za vse kulture sveta, nadgradljiv in širše uporaben tudi v prihodnje.
Povezovanje študentov različnih strok, vključevanje obiskovalcev, uporabnikov in zaposlenih parka Postojnska jama ter uporaba različnih metodologij za analizo obstoječega stanja, priprava idejnih zasnov ter končnih produktov, so bili pristopi, ki smo jih uporabili pri izvedbi našega projekta. Izdelali smo razumljiv, usmerjevalen in sporočilen grafični jezik, ki bo obiskovalcem omogočal preprosto uporabo prostora. Ključne usmeritve trajnostne preobrazbe prostora so bile preusmerjanje k aktiviranju še neizkoriščenih potencialov prostora, pri čemer smo ohranili krajinski rob mesta ob reki Pivki. S končno rešitvijo smo dosegli višjo stopnjo fluktuacije obiskovalcev, povečali dostopnost številnih posameznih delov prostora, zmanjšali njegovo obremenitev in ga prilagodili stvarnim možnostim. Idejna zasnova povezuje morfološko, strukturno in zaznavno metodo. Različni vzorci zazidave, različne strukture obstoječih volumnov in geometrija prostora pa nakazujejo možno preobrazbo prostora. V raziskovanju prostorskih mrež, potez, točkovnih zaznav so se izkazale nove rešitve, ki predstavljajo nadgradnjo v obliki usmerjevalne signalizacije. Izdelali smo inovativen, enostavno razumljiv, pregleden in vizualno zanimiv označevalni sistem, ki je del celostne rešitve oblikovanja parka kot javnega prostora.
Temeljito načrtovane faze projekta in skrbno dodeljene naloge dokazujejo, da je cilj projekta dosežen. Sodelovanje med posamezniki in skupinami je pripeljalo do pridobitve novih veščin, poglobljenih znanj in konkretnih izkušenj, ki bodo dobra popotnica za nadaljnje delo. Spoznanje, da se učinkovito delo meri s premagovanjem izzivov, usklajevanjem, iskanjem kompromisov in kreativnim reševanjem težav, pa je vseživljenjska šola. Kljub kompleksnosti dela smo, z aktivnim vključevanjem vseh partnerjev projekta, prišli do končnega izdelka, ki ima visoko uporabno vrednost, je prostorsko skladno umeščen in vsestransko uporaben.
Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Izvaja se v okviru neposredne potrditve operacije-programa »Po kreativni poti do praktičnega znanja« Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 1. razvojne prioritete: Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve 1.3 štipendijske sheme.