{"id":3033,"date":"2016-03-16T14:31:56","date_gmt":"2016-03-16T13:31:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/?post_type=event&p=3033"},"modified":"2016-03-17T14:34:32","modified_gmt":"2016-03-17T13:34:32","slug":"naravoslovno-tehniski-odsek-slovenske-matice-vabi-na","status":"publish","type":"event","link":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/event\/naravoslovno-tehniski-odsek-slovenske-matice-vabi-na\/","title":{"rendered":"naravoslovno-tehni\u0161ki odsek Slovenske matice vabi na"},"content":{"rendered":"

kratka predavanja ob Svetovnih dnevih, gozdov, voda in vremenoslovja,\u00a0<\/i><\/b><\/em><\/strong><\/p>\n

ki bodo v torek, 22. marca 2016, ob 18. uri<\/b><\/strong><\/p>\n

v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8\/I v Ljubljani.<\/p>\n

\u00a0<\/i><\/em><\/p>\n

prof. dr. Niko Torelli: \u00bbZdr\u017enost\u00ab (\u00bbtrajnost\u00ab) in\u00a0 fiskalno pravilo sta se rodila v gozdu<\/b><\/strong><\/p>\n

Zaradi hitre rasti prebivalstva , razvoja mest in industrije v 17. in 18. stol., so potrebe po lesu v Evropi nezadr\u017eno rasle.\u00a0 Na Sa\u0161kem so bili gozdovi povsem iz\u010drpani in\u00a0 obupno je primanjkovalo lesa, zlasti za rudni\u0161ko podporje in metalur\u0161ko oglje. Leta 1713 je nastalo znamenito delo Sylvicultura Oeconomica <\/i><\/em>\u00a0rudni\u0161kega superintendanta Hansa Carla von Carlowitza \u2013 \u00bbizumitelja\u00ab izraza \u00bbzdr\u017een (\u00bbtrajnosten\u00ab?), nem. nachhaltig<\/i><\/em>. V knjigi v latinizirani nem\u0161\u010dini med drugim beremo: \u00abLes je potreben kot vsakdanji kruh, zato bi ga morali uporabljati previdno v ravnovesju s prirastkom in to nenehno, kontinuirano ter perpetuirano\u00ab. Priporo\u010da zdr\u017eno<\/u> rabo gozdov rabi gozdov\u00a0 (nem. nachhaltende<\/i> Nutzung<\/em>)\u00a0 in se zavzema za obliko gozdno-lesnega gospodarstva, pri katerem se vselej poseka le toliko lesa, kolikor ga\u00a0 priraste. To je rojstvo \u00bbzlatega fiskalnega prora\u010dunskega pravila\u00ab in \u00bb\u010drne ni\u010dle.<\/p>\n

prof. dr. Mihael Bren\u010di\u010d: Kdo je gost? Voda ali \u010dlovek?<\/b><\/strong><\/p>\n

\u010clovekovi posegi v vodno okolje so stari \u017ee nekaj tiso\u010dletij, velike civilizacije preteklosti so rastle in propadale glede na to, kako so ravnale z vodami. Velike pretekle posege v vodno okolje sledimo tudi v na\u0161i neposredni bli\u017eini, v okolici Ljubljane, na Ljubljanskem barju. V predavanju bo prikazano, kako se je skozi stoletja na Barju spreminjala mre\u017ea vodotokov in kak\u0161ne posledice je to imelo za krajino ter kako je vplivalo na njen razvoj. Skozi o\u010di zgodovinskega razvoja se bomo dotaknili ranljivosti poselitve tega obmo\u010dja in na potencialne nevarnost, ki nam grozijo v prihodnje.<\/p>\n

prof. dr. Jo\u017ee Rakovec: Vro\u010de, su\u0161no ali mokro vreme<\/b><\/strong><\/p>\n

Za leto\u0161nji Svetovni meteorolo\u0161ki dan je WMO izbrala temo \u00bbBolj vro\u010de, bolj suho, bolj mokro \u2013 soo\u010dimo se z bodo\u010dnostjo\u00ab (Hotter, drier, wetter \u2013 Face the future).
\nV uvodu bodo obravnavane klimatske razmere in prikazani bodo nekateri ekstremi v svetovnem in regionalnem merilu ter glavne napovedi klimatskih modelov. Predvsem pa bodo razlo\u017eena vremenska dogajanja, ki na omejenih geografskih obmo\u010djih privedejo do visokih temperatur, oblakov in padavin ter primanjkljaja padavin in vode na Zemeljinem povr\u0161ju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"kratka predavanja ob Svetovnih dnevih, gozdov, voda in vremenoslovja,\u00a0 ki bodo v torek, 22. marca 2016, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8\/I v Ljubljani. \u00a0 prof. dr. Niko Torelli: \u00bbZdr\u017enost\u00ab (\u00bbtrajnost\u00ab) in\u00a0 fiskalno pravilo sta se rodila v gozdu Zaradi hitre rasti prebivalstva , razvoja mest in industrije v 17. … Read more<\/a>","protected":false},"author":37,"featured_media":0,"template":"","acf":[],"yoast_head":"\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\t\n