{"id":4196,"date":"2017-11-29T08:30:07","date_gmt":"2017-11-29T07:30:07","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/?post_type=news&p=4196"},"modified":"2017-11-29T08:30:07","modified_gmt":"2017-11-29T07:30:07","slug":"predavanje-visokogorska-jezera-v-sedimentih-zapisana-zgodovina","status":"publish","type":"news","link":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/news\/predavanje-visokogorska-jezera-v-sedimentih-zapisana-zgodovina\/","title":{"rendered":"Predavanje Visokogorska jezera, v sedimentih zapisana zgodovina"},"content":{"rendered":"

Vabimo vas na predavanje o zgodovini v visokogorskih jezerih,\u00a0ki bo v torek 5. decembra 2017 ob 18. uri\u00a0v dvorani Slovenske matice na\u00a0Kongresnem trgu 8\/I<\/a>\u00a0v Ljubljani.<\/p>\n

Jezera danes predstavljajo le okoli 1% kopne povr\u0161ine in vsebujejo 0,2% celotne vodne mase v hidrosferi, podobno je tudi koli\u010dina sedimenta v jezerih (v primerjavi z morskimi okolji) majhna. Kljub tej majhnosti pa jezera predstavljajo zelo pomembno kopensko okolje. Glavni razlog za to je seveda njihova ekonomska pomembnost. Veliko jezer izkori\u0161\u010damo kot izvore hrane in vode, slu\u017eijo nam v rekreacijske namene, jezerski sedimenti lahko vsebujejo tudi ve\u010dje koli\u010dine mineralov in delujejo kot pasti za re\u010dne sedimente. Jezera so zanimiva tudi geolo\u0161ko. Veliko pomembnih odkritij, ki se ti\u010dejo tudi drugih sedimentnih okolij, izvira prav iz raziskav jezer in jezera so tako eno izmed bolj prou\u010devanih sedimentnih okolij.<\/p>\n

Danes je znano, da so jezerski sedimenti in kamnine najbolj\u0161i geolo\u0161ki kopenski arhivi, saj se za razliko od ostalih kopenskih sedimentov, ohranijo mnogo dlje. Poleg ostalih okoljskih in paleoekolo\u0161kih informacij jezerski sedimenti predstavljajo neprecenljiv vir podatkov, s katerimi lahko rekonstruiramo pretekle klimatske in druge geolo\u0161ke spremembe ter neposredno ovrednotimo njihov vpliv na okolje. Jezerski sistemi niso ob\u010dutljivi le za klimatske spremembe v pojezerju, marve\u010d lahko v njih sledimo tudi spremembe, ki jih zaznavamo \u0161ir\u0161e. Za ta namen so \u0161e posebej primerna visokogorska in odro\u010dna jezera, v katerih je \u010dlove\u0161ki vpliv minimalen ali pa ga sploh ni in slovenska visokogorska jezera imajo v tem oziru velik potencial. \u017dal pa so nekatera na\u0161a jezera zaradi \u010dlove\u0161ke dejavnost, kljub odro\u010dnosti tako onesna\u017eena in spremenjena, da umirajo. Na \u017ealost med slednje sodi tudi Dvojno jezero v Dolini Trigavskih jezer.<\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vabimo vas na predavanje o zgodovini v visokogorskih jezerih,\u00a0ki bo v torek 5. decembra 2017 ob 18. uri\u00a0v dvorani Slovenske matice na\u00a0Kongresnem trgu 8\/I\u00a0v Ljubljani. Jezera danes predstavljajo le okoli 1% kopne povr\u0161ine in vsebujejo 0,2% celotne vodne mase v hidrosferi, podobno je tudi koli\u010dina sedimenta v jezerih (v primerjavi z morskimi okolji) majhna. Kljub … Read more<\/a>","protected":false},"author":37,"featured_media":0,"template":"","categories":[],"acf":[],"yoast_head":"\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\t\n