Ob ustanovitvi ljubljanske univerze leta 1919 je bil pri tehni\u0161ki fakulteti ustanovljen mineralo\u0161ko-petrografski in\u0161titut, ki ga je od za\u010detka vodil prof. dr. Karel Hinterlechner, biv\u0161i glavni geolog pri dunajskem geolo\u0161kem zavodu. Hkrati je bil ustanovljen tudi in\u0161titut za rudna sloji\u0161\u010da. Leto kasneje je bila pri filozofski fakulteti ustanovljena stolica za geologijo in paleontologijo, ki jo je dolgo vrsto let vodil prof. dr. Marijan Salopek, biv\u0161i kustos hrvatskega naravoslovnega muzeja v Zagrebu. Stolica je bila \u017ee naslednje leto, leta 1920, preimenovana v in\u0161titut za geologijo in paleontologijo.
\nPrva dva in\u0161tituta sta pripadala tehni\u0161ki fakulteti vse do leta 1927, ko sta se zdru\u017eila v in\u0161titut za mineralogijo, petrografijo in nauk o sloji\u0161\u010dih, ki se je leta 1935 preimenoval v zavod za mineralogijo, petrografijo in nauk o sloji\u0161\u010dih in ostal pri tehni\u0161ki fakulteti vse do leta 1950. Tega leta je bila ustanovljena v Ljubljani tehni\u0161ka visoka \u0161ola. In\u0161titut za mineralogijo, petrografijo in nauk o rudi\u0161\u010dih je pripadel fakulteti za rudarstvo in metalurgijo, od leta 1954 dalje oddelku za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, od leta 1960 dalje pa odseku za geologijo oddelka za montanistiko fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani.
\nSpremembe naslovov niso bile ni\u010d manj \u0161tevilne tudi pri in\u0161titutu za geologijo in paleontologijo. Vse do leta 1950 je pripadal filozofski fakulteti, ko je pre\u0161el k novo ustanovljeni matemati\u010dno-prirodoslovni fakulteti. Ta se je leta 1954 ponovno zdru\u017eila s filozofsko fakulteto v matemati\u010dno-prirodoslovno-filozofsko fakulteto. Od te fakultete se je leta 1957 lo\u010dila posebna naravoslovna fakulteta. Leta 1960 se je zdru\u017eila s tehnolo\u0161ko fakulteto v fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, ki ji pripada tudi in\u0161titut za geologijo in paleontologijo.
\nKatedra za kvartarologijo je bila ustanovljena leta 1946 in sicer kot in\u0161titut za prazgodovino \u010dloveka pri filozofski fakulteti. Kasneje je do\u017eivela enake preobrazbe kot katedra za geologijo in paleontologijo.
\nNajmlaj\u0161a katedra odseka za geologijo je katedra za ekonomsko geologijo, ki je bila ustanovljena \u0161ele leta 1960, \u010deprav je bil in\u0161titut za nauk o sloji\u0161\u010dih ustanovljen \u017ee leta 1919, vendar ve\u010d ali manj samo formalno. V zadnjih letih so postale discipline, ki so jih pou\u010devali na tej katedri, precej pomembne, zato so jih lo\u010dili v posebno katedro.
\nPosebno vlogo med vsemi katedrami je imela katedra za kvartarologijo. Res je, da katedra ni skrbela za predstavitev vseh disciplin, kot jih predstavljajo kvartarolo\u0161ki oddelki na tujih univerzah, posebno tam, kjer so mlaj\u0161e usedline bolj raz\u0161irjene kot pri nas. Katedra je imela za Jugoslavijo poseben pomen, ker podobne katedre ni bilo na drugih jugoslovanskih univerzah. Njeno delo je imelo tako posebno vlogo pri raziskovanju paleolitika na celotnem ozemlju nekdanje Jugoslavije.
\nZaradi potreb v gospodarstvu se je po drugi svetovni vojni uveljavila nova smer \u0161tudija geologije – prakti\u010dna geologija. Razen te smeri sta za\u017eiveli \u0161e minerlo\u0161ko petrografska in paleontolo\u0161ka smer. Precej \u010dasa so obstajale \u0161e pedago\u0161ke smeri geologija-kemija, biologija-geologija in geografija-geologija. Tako smo po drugi svetovni vojni dobili prve diplomante iz geologije kot glavnega predmeta, diplomante, kjer je bila geologija kombinirana s kemijo, biologijo in geografijo, diplomirane in\u017eenirje geologije in diplomante iz mineralogije s petrografijo. Medtem ko so se diplomanti pedago\u0161kih skupin zaposlovali predvsem na srednjih in deloma na osnovnih \u0161olah, so se ostali diplomanti zaposlili predvsem na geolo\u0161kem zavodu v Ljubljani, na zavodu za raziskavo materiala in konstrukcija prav tako v Ljubljani, v raznih rudnikih, predvsem v Idriji in Me\u017eici. Nekaj jih je dobilo mesto na univerzi, pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, v prirodoslovnem muzeju in drugje.
\nZnanstveno delo in\u0161titutov je bilo sprva omejeno na o\u017eja podro\u010dja, ki so jih gojili posamezni profesorji, posebno \u0161tudij pleistocenske favne. V mineralogiji in petrologiji so dosegli posebne uspehe \u0161ele po prihodu profesorja V.V. Nikitina, ki je bil \u017ee prej svetovno znan po svojih preiskavah o odvisnosti lege opti\u010dne indikatrise glinencev od njihove kemi\u010dne sestave. Svoje delo na ljubljanski univerzi je posvetil raziskovanju kamnin in rudnin nekdanje Jugoslavije. V tem delu je sam, kakor tudi njegovi u\u010denci, dosegel lepe uspehe ter tako \u0161iril sloves ljubljanske univerze.
\nPovojno obdobje razvoja geologije v Sloveniji zaznamujejo \u0161tevilni profesorji in znanstveniki: J. Duhovnik, I. Rakovec, S. Grafenauer, C. \u0160lebinger, D. Ku\u0161\u010der, A. Ramov\u0161, M. Pleni\u010dar, V.Oster\u010deva, V. Gregori\u010deva, M. Drovenik.
\nLeta 1995 so se \u010dlanice fakultete za naravoslovje in tehnologijo raz\u0161le. Odsek za geologijo je postal eden od petih oddelkov, ki sestavljajo Naravoslovnotehni\u0161ko fakulteto na Univerzi v Ljubljani.
\nNa oddelku so tri katedre. Diplomanti oddelka za geologijo pridobijo naziv diplomiranega in\u017eenirja geologije. \u0160tevilo vpisanih \u0161tudentov in diplomantov se pove\u010duje od za\u010detka devetdesetih let. Tako smo vpis v prvi letnik pove\u010dali na petdeset \u0161tudentov, kar je zgornja meja mo\u017enosti vpisanih \u0161tudentov. Vpis je omejen zaradi prostorskih in aparaturnih mo\u017enosti pri izvajanju pedago\u0161kega procesa.
\nV devetdesetih letih smo tudi posodobili vsebine dodiplomskega \u0161tudijskega programa.
\nProgram daje \u0161irok razpon znanja od paleontologije, stratigrafije, ekonomske geologije, tektonike, hidrologije, geofizike, sedimentologije, do kristalografije, mineralogije, petrologije, geokemije in ekologije. Podlago na\u0161tetim geolo\u0161kim znanjem predstavlja solidno poznavanje matematike, fizike in kemije. Obvladovanje enega ali dveh tujih jezikov ter osnovnih ra\u010dunalni\u0161kih programov sodi \u017ee k pismenosti vsakega bodo\u010dega intelektualca.
\nDober geolog je geolog z du\u0161o in telesom. Njegovo delovno mesto ni omejeno samo na laboratorij in pisarno, pa\u010d pa je njegov delovni prostor vsa zemeljska povr\u0161ina. To pomeni, da dr\u017eavna meja ne predstavlja konca mo\u017enosti za zaposlitev. \u017de danes se na\u0161i diplomanti zaposlujejo tudi zunaj slovenskega ozemlja. Geologija je veda, ki ne pozna dr\u017eavnih meja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Razvojna pot Oddelka za geologijo Ob ustanovitvi ljubljanske univerze leta 1919 je bil pri tehni\u0161ki fakulteti ustanovljen mineralo\u0161ko-petrografski in\u0161titut, ki ga je od za\u010detka vodil prof. dr. Karel Hinterlechner, biv\u0161i glavni geolog pri dunajskem geolo\u0161kem zavodu. Hkrati je bil ustanovljen tudi in\u0161titut za rudna sloji\u0161\u010da. Leto kasneje je bila pri filozofski fakulteti ustanovljena stolica za … Read more<\/a>","protected":false},"author":37,"featured_media":0,"parent":105,"menu_order":3,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"acf":[],"yoast_head":"\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\t\n