Tuji sorodni \u0161tudijski programi (ime programa, zavod, dr\u017eava):<\/p>\n
Vsi trije programi so prvostopenjski programi, ki se tematsko nana\u0161ajo na podro\u010dje geologije. Zasnovani so po principu 3 + 2, kjer na prvi stopnji \u0161tudenti dobijo dobro temeljno znanje, ki ga v nadaljevanju \u0161tudija lahko specialisti\u010dno nadgradijo. V prvih treh letih \u0161tudenti absolvirajo 180 ECTS. V prvem letniku \u0161tudenti v vseh programih absolvirajo temeljno geolo\u0161ko znanje, ki je podano v predmetih Osnove geologije, Paleontologija in Mineralogija. Obseg in vsebina predmetov sta primerljiva, \u010deprav vsi referen\u010dni programi ne vklju\u010dujejo vsega temeljnega naravoslovnega znanja, npr. matematike, fizike in kemije v Brnu. V vi\u0161jih letnikih sledijo strokovna nadgradnja ter uporabni predmeti. Predmeti v referen\u010dnih programih so pogosto zdru\u017eeni v razli\u010dne kombinacije. Le \u010de\u0161ki program predvideva izbirnost \u017ee v prvih treh semestrih \u0161tudija (vendar je to pogosto angle\u0161\u010dina, ki je dejansko obvezni predmet, saj jo je za dokon\u010danje \u0161tudija treba absolvirati). V predlaganem in avstrijskem programu se izbirnost za\u010dne v \u010detrtem, v italijanskem pa \u0161ele v petem semestru.<\/p>\n
Predlo\u017eeni program je zaradi \u0161irine profila geologa v obveznem delu ohranil vse osnovno naravoslovno znanje, poglobljene in posebne vsebine pa omogo\u010da v izbirnih vsebinah. Podobno kot referen\u010dni programi v naboru izbirnih vsebin v okviru fakultete in mati\u010dne univerze ponuja tudi osnovno dru\u017eboslovno znanje. Pogoji za vpis v \u0161tudijske programe prve stopnje so predpisani z nacionalno zakonodajo s podro\u010dja visokega \u0161olstva. Enako kot pri referen\u010dnih programih je za vpis potrebna opravljena matura oz. z diferencialnimi izpiti dose\u017een ekvivalent mature. Italijanski program predvideva tudi preizkus znanja iz matematike ter omogo\u010da te\u010daj, kjer \u0161tudenti pridobijo manjkajo\u010de osnove.<\/p>\n
V vseh primerih \u0161tudij traja 6 semestrov oz. 180 ECTS. Na semester je predpisanih 30 ECTS, razen v Gradcu, kjer je dovoljeno odstopanje za 0,5 ECTS na semester, ter v Modeni, kjer je obseg semestra od 26 do 34 ECTS. \u0160tevilo kontaktnih ur, ki jih predvideva predlagani program, je ve\u010dje kot v referen\u010dnih programih, in sicer se za pribli\u017eno 1000 ur razlikuje od \u010de\u0161kega, 500 od avstrijskega in 400 od italijanskega programa. Vzrok je ve\u010dji obseg terenskega dela in laboratorijskih vaj, ki \u0161tudentu omogo\u010dajo pridobitev prakti\u010dnega znanja. \u010ce\u0161ki in avstrijski programi predvidevajo sproten \u0161tudij, saj je za prehod v vi\u0161ji letnik treba opraviti vse obveznosti, predlagani program pa omogo\u010da, da \u0161tudent v vi\u0161ji letnik napreduje s 54 ECTS. Manjkajo\u010de kredite prej\u0161njega letnika mora obvezno opraviti v vpisanem letniku. Italijanski program je pri prehajanju v drugi letnik s 24 ECTS in v tretji letnik s 70 ECTS \u0161e bolj popustljiv. Tudi referen\u010dni programi za zaklju\u010dek \u0161tudija predvidevajo diplomsko delo, vendar mu v primerjavi s predlaganim programom (8 ECTS) namenjajo ve\u010d ECTS (12 \u010de\u0161ki in 15 avstrijski) oz. manj ECTS (5 italijanski). Po zaklju\u010denem prvostopenjskem \u0161tudiju \u0161tudent pridobi naziv bsc geologije ali ved o zemlji oz. laureato in scienze geologiche.<\/p>\n
Predlagani in referen\u010dni programi se izvajajo kot redni \u0161tudij v 6 semestrih. Tako predlagani kot \u010de\u0161ki in avstrijski program formalno ne predvidevajo smeri oz. modulov, \u010deprav so predmeti v predstavitveni bro\u0161uri pogosto urejeni po tematskih sklopih (v Gradcu npr. Paleontologija, Mineralogija in Uporabne vede o Zemlji). Italijanski program predvideva tri usmeritve: Uporaba geologije in paleontologije za re\u0161evanje okoljskih in prostorskih problemov, Uporaba geomorfologije in geologije pri prou\u010devanju okoljskih nevarnosti in vplivov ter Naravni materiali: razpolo\u017eljivost, karakterizacija in uporaba. \u0160tevilo predmetov v vseh \u0161tirih programih je primerljivo, izstopa le avstrijski program, kjer je predmetov skoraj dvakrat ve\u010d kot v drugih programih. Izbirnost v predlaganem programu je 10 %; 10 ECTS je popolnoma izbirnih in jih \u0161tudent lahko realizira v katerem koli programu Univerze v Ljubljani ali drugih evropskih univerz. Predlagani program je tako po izbirnosti med avstrijskim (6,7 %) in \u010de\u0161kim (pribli\u017eno 30 %, vendar je tu upo\u0161tevana tudi izbirnost med predpisanimi predmeti, kar dejansko izbirnost precej zmanj\u0161a). Po naboru in obsegu predmetov so vsi \u0161tirje programi vsebinsko primerljivi, posebnost slovenskega predloga je nekoliko bolj tehni\u0161ka usmerjenost programa. V vseh programih pedago\u0161ki proces obsega klasi\u010dna predavanja ter prakti\u010dne in terenske vaje, katerih dele\u017e je v razli\u010dnih usmeritvah razli\u010den.<\/p>\n
Predlagani program sku\u0161a upo\u0161tevati problemsko utemeljeno u\u010denje ter projektno delo v obliki praktikumov in prakse. \u0160tudent v vseh \u0161tirih programih sposobnost samostojnega re\u0161evanja problema potrdi z diplomskim delom.<\/p>\n
Predlagani in referen\u010dni programi predvidevajo mobilnost \u0161tudentov in profesorjev v okviru razli\u010dnih mre\u017e (CEEPUS) in programov (SOCRATES, ERASMUS) ter sodelovanje s partnerskimi univerzami. Dejansko so bile tak\u0161ne izmenjave \u017ee realizirane, in sicer s \u010ce\u0161ko, \u0160panijo, Hrva\u0161ko in Albanijo. Predvideni jezik izvajanja programa je sloven\u0161\u010dina, vendar je velik del literature pri posameznih predmetih na voljo tudi v angle\u0161kem jeziku, kar olaj\u0161uje mobilnost \u0161tudentov in u\u010diteljev. Po potrebi je dele programa mogo\u010de izvajati tudi v angle\u0161\u010dini.
\nNajo\u010ditnej\u0161a razlika med \u010de\u0161kim in predlaganim slovenskim programom je, da \u010de\u0161ki program sploh ne vsebuje osnovnih naravoslovnih predmetov \u2013 matematike, fizike in kemije. Dodaten obvezni predmet, za katerega \u0161tudent ne dobi kreditnih to\u010dk, je varstvo pri delu. S po 1 ECTS to\u010dkujejo tudi obvezno \u0161portno vzgojo ter z 2 ECTS tuj jezik. Nabor drugih predmetov je po naslovu, obsegu in teoreti\u010dni vsebini oblikovan dokaj podobno kot na\u0161. Bistvena razlika je tudi, da so v bolonjskem \u0161tudijskem programu v Brnu opustili terenske vaje ter veliko laboratorijskih vaj. Poleg tega je na Masarykovi univerzi geologijo mogo\u010de \u0161tudirati tudi v kombinaciji z arheologijo in muzeologijo. Avstrijski program sicer predvideva 180 ECTS, vendar pa ni strogo predpisana vsota 30 ECTS na semester. Predmeti so to\u010dkovani tudi s polovi\u010dnimi ECTS in pogosto z manj kot 3 ECTS. Predmeti so zato veliko bolj razdrobljeni kot pri nas, tako da so vsebine, ki pri nas zajemajo zgolj en predmet, tam porazdeljene med ve\u010d predmetov in semestrov \u0161tudija. V gra\u0161kem programu je ve\u010d naravoslovnih vsebin (mineralogija, petrologija, paleontologija, stratigrafija \u2026) in manj in\u017eenirskih vsebin (mehanika, geomehanika, in\u017eenirska geologija, geofizika …) ter temeljnih naravoslovnih vsebin (matematika, kemija, fizika). \u0160tudij na univerzi v Modeni predvideva tri smeri programa, in sicer: Uporaba geologije in paleontologije pri re\u0161evanju okoljskih in prostorskih problemov, Uporaba geomorfologije in geologije pri prou\u010devanju okoljskih nevarnosti in vplivov ter Naravni materiali: razpolo\u017eljivost, karakterizacija in uporaba. Nabor in obseg obveznih predmetov je na vseh treh smereh enak, izbirnost je mo\u017ena \u0161ele v tretjem letniku, in sicer v obsegu 30 ECTS. \u0160tudij predvideva kon\u010dni izpit (ital. tesi, angl. final exam), ki ga sestavljajo prakti\u010dni del, zagovor in obvezna praksa. \u0160tevilo kreditov na semester se giblje od 26 do 34 ECTS. Vsekakor je treba ponovno poudariti, da pri nas geologija ni zajeta v nobenem srednje\u0161olskem programu ter da \u0161tudij geologije poteka na eni sami fakulteti z enim samim programom, kar je slovenska posebnost. Ker je pri nas potreba po geologih razmeroma majhna (manj kot 30 na leto) oblikovanje dveh ali celo treh smeri na prvostopenjskem \u0161tudiju ne bi bilo smiselno. Program je zato oblikovan tako, da v prvih treh letih poda \u0161iroko temeljno znanje z vseh podro\u010dij geologije, ki ga je v nadaljevanju \u0161tudija mogo\u010de nadgraditi s specialisti\u010dnim znanjem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Mednarodna primerljivost programa Tuji sorodni \u0161tudijski programi (ime programa, zavod, dr\u017eava): Geologie, Masarykova univerzita, Prirodovedecka fakulteta, Brno, \u010ce\u0161ka http:\/\/www.muni.cz\/sci\/study\/programmes\/bachelor_degree http:\/\/www.sci.muni.cz\/katalog\/ Earth Sciences, NAWI Graz (joint programme of Graz University of Technology and the Karl-Franzens University), Avstrija http:\/\/portal.tugraz.at\/portal\/page?_pageid=75,1740050&_dad=portal&_schema=PORTAL Laurea in Geological Sciences, Universita degli studi di Modena e Reggio Emilia, Italija http:\/\/www.esse3.casa.unimore.it\/CorsoDiStudio.do?cds_id=213&cod_lingua=eng Vsi trije programi so … Read more<\/a>","protected":false},"author":15,"featured_media":0,"parent":364,"menu_order":50,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"acf":[],"yoast_head":"\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\t\n