{"id":5315,"date":"2019-07-09T14:08:27","date_gmt":"2019-07-09T12:08:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/?page_id=5315"},"modified":"2019-07-12T12:21:09","modified_gmt":"2019-07-12T10:21:09","slug":"faze-projekta-in-opis-realizacije","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/","title":{"rendered":"Faze projekta in opis realizacije"},"content":{"rendered":"<p>Program dela raziskovalnega projekta je razdeljen v osem delovnih paketov (DP), ki so raz\u010dlenjeni v delovne\u00a0sklope (DS).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><u>DP 1: Koordinacija in vodenje projekta (ULNTF, vsi partnerji)<\/u><\/h4>\n<h5><em>DS 1.1: Administrativno vodenje in nadzor projekta<\/em><\/h5>\n<p>Cilj aktivnosti je administrativno vodenje in nadzor nad potekom del skladno z veljavno zakonodajo in pogodbenimi obveznostmi. Aktivnost izvaja strokovni vodja projekta in vklju\u010duje komunikacijo med izvajalci in financerjem projekta, spremljanje in nadzor izvajanja aktivnosti skladno s \u010dasovnim na\u010drtom ter vsebinsko poro\u010danje o poteku izvedbe del. Rezultati aktivnosti so arhiv korespondence s financerjem ter vmesna in kon\u010dno poro\u010dilo o izpolnitvi pogodbenih obveznosti.<\/p>\n<h5><em>DS 1.2: Koordinacija projektne skupine<\/em><\/h5>\n<p>Cilja aktivnosti sta organizacijsko vodenje projekta in koordinacija projektne skupine. Aktivnost izvaja strokovni vodja projekta in vklju\u010duje koordinacijo projektne skupine, sklicevanje in vodenje sestankov, informiranje projektne skupine z relevantnimi informacijami v zvezi s potekom projekta in opozarjanje na pomembne mejnike projekta. Za la\u017ejo izmenjavo podatkov in dokumentov bo vzpostavljena platforma za upravljanje projekta in za izmenjavo podatkov in dokumentov med projektno skupino. Rezultati aktivnosti so platforma za upravljanje projekta, arhiv korespondence znotraj projektne skupine, zapisniki sestankov in druga relevantna gradiva.<\/p>\n<h5><em>DS 1.3: Finan\u010dno vodenje projekta in poro\u010danje<\/em><\/h5>\n<p>Cilj aktivnosti je finan\u010dno vodenje in poro\u010danje skladno z veljavno zakonodajo in pogodbenimi obveznostmi. Aktivnost vklju\u010duje vodenje finan\u010dnih zadev v zvezi s projektom, spremljanje in nadzor stro\u0161kov skladno s finan\u010dnim na\u010drtom ter finan\u010dno poro\u010danje o poteku izvedbe del. Rezultat aktivnosti je arhiv finan\u010dnega poslovanja ter finan\u010dna poro\u010dila.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><u>DP 2: Raziskave zgradbe morskega dna (ULNTF, Sirio, OGS)<\/u><\/h4>\n<h5><em>DS 2.1: Snemanje morfologije morskega dna z ve\u010dsnopnim sonarjem<\/em><\/h5>\n<p>Cilj aktivnosti je pridobiti visokolo\u010dljive digitalne modele reliefa morskega dna na ciljnih lokacijah, ki jih bomo dolo\u010dili na podlagi obstoje\u010dega batimetri\u010dnega modela slovenskega morja. Z analizo visokolo\u010dljivega reliefa bomo dobili vpogled v geomorfne oblike iz obdobja pred za\u010detkom morske sedimentacije, ki so ohranjene pod morskimi sedimenti in s tem izbolj\u0161ali razumevanje procesov na prehodu med kopensko in morsko sedimentacijo v \u010dasu holocenske transgresije. Detajlen relief morskega dna je pomemben tudi za \u0161tudij interakcije med sedimentacijskimi in erozijskimi procesi na morskem dnu in za vpogled v dinamiko talnih morskih tokov, ki imajo pomembno vlogo pri preme\u0161\u010danju sedimentov. Na visokolo\u010dljivem batimetri\u010dnem modelu bomo tudi locirali in analizirali mesta podmorskih izvirov in spremljajo\u010dih mineralnih ter biogenih tvorb, saj tam nastajajo zna\u010dilne mikroreliefne oblike.<\/p>\n<h5><em>DS 2.2: Snemanje globinske zgradbe morskega dna<\/em><\/h5>\n<p>Cilj aktivnosti je s sonarskim snemanjem pridobiti nove visokolo\u010dljive profile zgradbe morskega dna z globinskim dosegom do nekaj 10 m, ki bodo zajemali holocenske morske sedimente ter prehodne in najmlaj\u0161e kontinentalne plasti pleistocenske starosti. Visoka lo\u010dljivost profilov bo omogo\u010dala natan\u010dno interpretacijo geometrije sedimentnih plasti in drugih teles, kakor tudi karakterizacijo akusti\u010dnega faciesa plasti. V sodelovanju s tujim partnerjem OGS bomo posneli visokolo\u010dljive refleksijske seizmi\u010dne profile z enokanalnim in ve\u010dkanalnim snemanjem. Seizmi\u010dna metoda bo omogo\u010dila globlji doseg snemanja in bolj\u0161e razlo\u010devanje ni\u017ejih stratigrafskih horizontov.<\/p>\n<h5><em>DS 2.3: Interpretacija geofizikalnih podatkov in modeliranje zgradbe morskega dna<\/em><\/h5>\n<p>Obstoje\u010de in na novo pridobljene akusti\u010dne geofizikalne profile bomo procesirali z namensko \u00a0programsko opremo s ciljem izlo\u010diti motnje in iz\u010distiti signal. Izvedli bomo migracijo profilov iz \u010dasovne v globinsko domeno. S programsko opremo IHS Kingdom bomo analizirali profile ter interpretirali in izvlekli klju\u010dne stratigrafske horizonte. Plasti bomo klasificirali glede na njihov akusti\u010dni facies in te faciese korelirali z znanimi sedimentolo\u0161kimi podatki iz vrtin. S programsko opremo IHS Markit Kingdom in Paradigm SKUA bomo izdelali 3D modele stratigrafskih horizontov in sedimentnih teles.<\/p>\n<h5><em>DS 2.4: Sedimentolo\u0161ka in stratigrafska interpretacija zgradbe morskega dna<\/em><\/h5>\n<p>Na podlagi 2D in 3D geofizikalne interpretacije posnetih profilov bomo analizirali sedimentolo\u0161ke in stratigrafske zna\u010dilnosti holocenskih sedimentov in njihove neposredne talnine. Z uporabo principov seizmi\u010dne stratigrafije in sekven\u010dne stratigrafije bomo definirali sedimentna telesa, njihovo arhitekturo ter interpretirali njihovo genezo. Na podlagi prostorskih in relativnih \u010dasovnih odnosov med posameznimi telesi bomo dolo\u010dili sekven\u010dne meje ter interpretirali sedimentarno evolucijo obmo\u010dja z vidika interakcije med nihanjem morske gladine, donosom terigenega materiala (klima in \u010dlove\u0161ko delovanje), ter dinamike sedimentacije in erozije v podmorskem okolju. Po potrebi bomo na podlagi teh ugotovitev izvedli \u0161e dodatna geofizikalna profiliranja za razjasnitev nepojasnjenih vpra\u0161anj.<\/p>\n<h5><em>DS 2.5: Dolo\u010ditev optimalnih vzor\u010devalnih lokacij<\/em><\/h5>\n<p>V projektu imamo namen pridobiti dve reprezentativni vzor\u010devalni jedri iz holocenskih sedimentov, in sicer eno na obmo\u010dju s prevladujo\u010dim terigenim vnosom, eno pa na obmo\u010dju s prevladujo\u010do morsko sedimentacijo. Na podlagi vseh ugotovitev iz sklopov DS 2.3 in DS 2.4 bomo dolo\u010dili optimalni lokaciji za odvzem teh dveh jeder, pri \u010demer bomo upo\u0161tevali reprezentativnost, popolnost in zveznost stratigrafskega zapisa, ter vse druge relevantne kriterije. Vodilni vrtini (\u00bbmaster cores\u00ab) na teh lokacijah bosta podali \u010dasovno kontinuiran vpogled v celotno holocensko sedimentacijo. Na ta na\u010din bomo dobili \u010dasovni okvir, ki bo omogo\u010dil tudi \u010dasovno korelacijo z dodatnimi plitvimi vrtinami in geofizikalnimi profili morskega dna. Z izbiro lokacij za odvzem teh plitvih jeder z gravitacijskim jedrnikom bomo poizku\u0161ali zajeti \u010dim ve\u010dje \u0161tevilo ugotovljenih holocenskih sedimentnih oblik iz sklopa DS 2.4. Na podlagi detajlne morfologije morskega dna (sklop DS 2.1) in zgradbe morskega dna (DS 2.2 do 2.4) bomo dolo\u010dili lokacije za vzor\u010devanje in monitoring podmorskih izvirov in spremljajo\u010dih mineralizacij.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><u>DP 3: Vzor\u010devanje sedimentov morskega dna (ULNTF, Sirio, MBP, HGI)<\/u><\/h4>\n<h5><em>DS 3.1: Jedrovanje sedimenta z batnim jedrnikom<\/em><\/h5>\n<p>V sodelovanju s tujim partnerjem HGI bomo izvedli jedrovanje dveh vodilnih vrtin. Uporabili bomo batni jedrnik (piston corer) premera 90 mm montiran na plavajo\u010di platformi Uwitec. Omenjeni postroj omogo\u010da pridobivanje jeder do 20 m globoko v sediment.<\/p>\n<h5><em>DS 3.2: Jedrovanje sedimenta z gravitacijskim jedrnikom<\/em><\/h5>\n<p>Postavitev plana vzor\u010denja v mre\u017ei N\u00d7N glede na preliminarne rezultate dveh vodilnih vrtin. Plitve vrtine bomo pridobivali z gravitacijskim jedrnikom Uwitec premera 90mm z dodatnimi ute\u017emi po na\u0161i modifikaciji, s katerim lahko pridobivamo do 3 m globoka jedra sedimenta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><u>DP 4: Raziskave podmorskih izvirov (ULNTF, IJS, MBP)<\/u><\/h4>\n<h5><em>DS 4.1: Vzor\u010denje podmorskih izvirov in mineralnih tvorb na morskem dnu<\/em><\/h5>\n<p>Vzor\u010denje vode bo potekalo z vzor\u010devalnimi Niskin General Oceanic 5L, ki je namenjen vzor\u010denju vode iz izvirov pod morsko gladino na tak na\u010din, da ne pride do me\u0161anja oz. interakcije izvirske vode z morsko, alternativno metodo pa predstavlja direkten zajem vode preko potaplja\u010da. Vzorce za geokemijske in izotopske analize bomo odvzeli po \u0161tirikrat letno, da bomo spremljali sezonska nihanja sestave vod.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>DS 4.2: Merjenje fizikalnih in kemijskih parametrov (in\u2010situ na mestu podmorskih izvirov)<\/em><\/p>\n<p>Fizikalno\u2010kemi\u010dne meritve vode bomo opravili z multifunkcionalno sondo Hach Hydrolab, s katero je mo\u017eno simultano meriti ve\u010d parametrov vode (temperatura, slanost, specifi\u010dna elektroprevodnost, pH, raztopljen kisik, oksidacijsko\u2010redukcijski potencial). S tem bodo\u00a0 opravljene\u00a0 meritve omenjenih parametrov vode na\u00a0 razli\u010dnih globinah Izolskega zaliva nad lokacijami izvirov ter tako ugotavljane 3D anomalije v prostorski razporeditvi teh parametrov, kar lahko predstavljajo lokacije podmorskih izvirov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><u>DP 5: Analize odvzetih vzorcev (ULNTF, IJS, MBP, EDYTEM, zunanji analiti\u010dni laboratoriji)<\/u><\/h4>\n<h5><em>DS 5.1: Sedimentolo\u0161ke analize<\/em><\/h5>\n<p>V laboratoriju bomo iz morskega dna pridobljena jedra razpolovili, opisali in fotografirali v visoki lo\u010dljivosti. Na ta na\u010din bomo prepoznali in dolo\u010dili razli\u010dne sedimentne enote in faciese, njihove teksturne lastnosti ter dolo\u010dili strategijo vzor\u010denja. Z digitalno analizo fotografij jeder bomo dolo\u010dili hitre spremembe v sedimentaciji na nivoju plasti in lamin ter izdelali njihovo preliminarno litolo\u0161ko klasifikacijo. Posebno pozornost bomo namenili iskanju visokoenergijskih dogodkovnih plasti, ki ozna\u010dujejo pove\u010dana obdobja erozije in\/ali seizmi\u010dne aktivnosti. Sledilo bo vzor\u010denje za dolo\u010danje strukture, sestave in geokemije individualnih litolo\u0161kih enot. Analize strukture sedimentov bodo obsegale predvsem analize velikosti zrn ter njihove frekven\u010dne porazdelitve.<\/p>\n<h5><em>DS 5.2: Mineralo\u0161ke, geokemi\u010dne, fizikalne in izotopske analize<\/em><\/h5>\n<p>Mineralno sestavo enot bomo dolo\u010dali z metodo rentgenske difrakcije ter izdelavo zbruskov. Izdelali bomo orientirane vzorce posamezne enote in dolo\u010dili razli\u010dne tipe glinenih mineralov. S pomo\u010djo internega standarda bomo vzorcem dolo\u010dili tudi dele\u017e amorfne faze in jih mineralo\u0161ko kvantificirali s programom HighScore+. Za dolo\u010ditev glavnih in slednih prvin bomo vse vzorce zdrobili in peletizirali ter analizirali v laboratoriju s prenosnim XRF analizatorjem. Na podlagi XRF analiz bomo izmed vseh vzorcev izbrali vzorce s povi\u0161animi vsebnostmi slednih prvin, predvsem pa potencialno strupenih elementov za visoko resolucijsko ICP\u2010MS (Ultratrace + LECO) analizo. Vzorcem bomo izmerili tudi fizikalne parametre (poroznost, gostota, specifi\u010dno povr\u0161ino, elektri\u010dno upornost, prepustnost, \u2026), ker so to dobri indikatorji sestave, mikrostrukture in okoljskih dejavnikov v \u010dasu usedanja sedimentov. Izdelali bomo globinske profile spreminjanja vsebnosti in izotopske sestave ogljika in du\u0161ika v sedimentirani organski snovi, ki nam bodo v kombinaciji z ostalimi izmerjenimi geokemijskimi in sedimentolo\u0161kimi parametri omogo\u010dili paleookoljsko interpretacijo sedimentacijskega bazena. Opravili bomo FT\u2010IR spektroskopske analize in dolo\u010ditev elementne sestave (organski ogljik, celotni du\u0161ik, \u017eveplo) v sedimentu. Koncentracije skupnega ogljika (TC) in skupnega du\u0161ika (TN) bomo dolo\u010dili (v triplikatih) z uporabo komercialnega elementnega analizatorja (Vario Micro Cube). Nakisane vzorce (6M HCl) bomo uporabili za dolo\u010ditev koncentracije skupnega organskega ogljika (TOC) (Sieper et al., 2006). Skupni du\u0161ik (TN) in skupno \u017eveplo (TS) bomo dolo\u010dili v vzorcih brez predhodne obdelave. Kemijske zna\u010dilnosti izbranih (izvornih) homogeniziranih vzorcev bomo dolo\u010dili tudi s pomo\u010djo IR (DRIFT) spektroskopije. DRIFT spektre bomo posneli s spektrometrom Perkin\u2010Elmer Spectrum One v merilnem obmo\u010dju od 4000 do 450 cm-1. V izvirih, ki se izcejajo na morskem dnu, bomo poleg kemijske sestave (glavni, stranski elementi in elementi v sledovih) dolo\u010dili izotopsko sestavo kisika in raztopljenega anorganskega ogljika za ugotavljanje napajanja vod in procesov, ki potekajo v vodnem okolju, poleg tega pa bomo opravili tudi analize tritija za ugotavljanje starosti vod. Analizirali bomo tudi mineralne tvorbe na mestu izcejanja (mineralo\u0161ka, petrolo\u0161ka, elementna in izotopska analiza). Z omenjenimi analizami bomo lahko dolo\u010dili dinamiko izcejanja in \u010dasovne spremembe v hidrokemi\u010dni sestavi podmorskih izvirov, saj bodo meritve potekale sezonsko (predvidoma 4\u00d7 letno).<\/p>\n<h5><em>DS 5.3: Datacije<\/em><\/h5>\n<p>Absolutne starosti sedimentov bodo dolo\u010dene z datacijami s 14C. Na podlagi \u010dimve\u010djega \u0161tevila 14C vzorcev v obeh vodilnih vrtinah bomo izdelali model starosti sedimentov ter na ta na\u010din dolo\u010dili obdobja sprememb v hitrosti sedimentacije ter \u010dasovno opredelili plasti teh dogodkov. S pomo\u010djo zna\u010dilnih horizontov bomo \u010dasovno korelirali tudi jedra pridobljena z gravitacijskim jedrnikom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><u>DP 6: Geolo\u0161ke raziskave zaledja (ULNTF)<\/u><\/h4>\n<h5><em>DS 6.1: Geolo\u0161ko kartiranje v zaledju<\/em><\/h5>\n<p>S terenskimi raziskavami bomo karakterizirali geolo\u0161ko podlago in tipe tal v pore\u010djih slovenske Istre, ki predstavljajo vir sedimentov za raziskovani del Tr\u017ea\u0161kega zaliva. Zaledje gradijo eocenske fli\u0161ne kamnine, med katerimi prednja\u010dijo drobnozrnate kamnine (laporovci, meljevci) in pe\u0161\u010denjaki s posameznimi vlo\u017eki debelih kalciturbiditnih plasti. Terensko delo bo namenjeno popisu stratigrafskega zaporedja teh plasti, kartiranju njihove prostorske raz\u0161irjenosti in vzor\u010denju za petrolo\u0161ke, mineralo\u0161ke in geokemi\u010dne preiskave posameznih faciesov.<\/p>\n<h5><em>DS 6.2: Hidrogeolo\u0161ko kartiranje v zaledju<\/em><\/h5>\n<p>Na podlagi terenskih ogledov, lidarske topografije, podatkov dr\u017eavne mre\u017ee povr\u0161inskih voda in pregleda obstoje\u010de literature bomo izdelali osnutek hidrogeolo\u0161ke karte, ki bo zajemala podatke tako povr\u0161inskih kot tudi podzemnih vod. Iz podatkov Agencije RS za okolje, razpolo\u017eljivih ostalih virov in terenskih raziskav bomo popisali izvire, vrtine ter morebitne druge hidrogeolo\u0161ke pojave, s pomo\u010djo katerih je mogo\u010de sklepati na prostorsko porazdelitev podzemne vode. Z vrednostmi razpolo\u017eljivih podatkov in dodatnih meritev hidrogeolo\u0161kih parametrov (prepustnost, transmisivnost, poroznost, fizikalno\u2010kemi\u010dni parametri, nivoji) lahko dolo\u010dimo hitrost toka ter koli\u010dine podzemne vode. Rezultat bo hidrogeolo\u0161ka karta s hidrogeolo\u0161kimi profili, ki bo zajemala tudi interpretacijo regionalnega toka povr\u0161inskih in podzemnih voda ter zaledja podmorskih izvirov.<\/p>\n<h5><em>DS 6.3: Sinteza in interpretacija podatkov<\/em><\/h5>\n<p>V GIS okolju bomo pridobljene terenske podatke in hidrogeolo\u0161ko karto kombinirali s podatki iz literature in dr\u017eavnih podatkovnih baz. Na podlagi kvantitativnih analiz visokolo\u010dljivega digitalnega modela povr\u0161ja, ki ga je iz podatkov lidarskega snemanja izdelal projektni partner Harpha Sea, bomo karakterizirali erozijske, hidrolo\u0161ke, transportne in akumulacijske parametre pore\u010dij v zaledju Tr\u017ea\u0161kega zaliva. S pomo\u010djo podatkov o recentni in zgodovinski rabi tal bomo s prostorsko analizo v GIS okolju dolo\u010dili vplivna obmo\u010dja v posameznih pore\u010djih, ki jih bomo v zaklju\u010dni sintezi uporabili za interpretacijo sedimentacijskega, mineralo\u0161kega, geokemijskega in izotopskega zapisa v morskih sedimentih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><u>DP 7: Sinteza rezultatov (vsi projektni partnerji)<\/u><\/h4>\n<h5><em>DS 7.1: Sedimentologija in stratigrafija<\/em><\/h5>\n<p>Na podlagi vseh podatkov, pridobljenih v sklopih DP 2 \u2013 DP 6 bomo interpretirali genezo posameznih sedimentnih teles ter izdvojili glavne procese, ki so pripeljali do njihovega nastanka. Na podlagi sprememb v sedimentacijskih vzorcih bomo interpretirali sedimentno evolucijo raziskovanega obmo\u010dja. Uporabili bomo dva komplementarna pristopa. Interpretacija sprememb v kontinuirani morski sedimentaciji nam pri\u010da o spremembi regionalnih erozijskih vzorcev tekom holocena, na katere med drugim vpliva tudi antropogena obremenjenost okolja. Interpretacija dogodkovne sedimentacije pa izkori\u0161\u010da izrazito nelinearnost transporta sedimenta v zalednem obmo\u010dju, kar nam omogo\u010da osvetliti vpliv klimatskih sprememb na dinamiko vnosa sedimenta v morsko okolje.<\/p>\n<h5><em>DS 7.2: Mineralogija, geokemija in stabilni izotopi<\/em><\/h5>\n<p>Na osnovi kombinacije mineralo\u0161kih, geokemijskih in fizikalnih podatkov, ki se nana\u0161ajo v glavnem na anorgansko komponento sedimenta, in sprememb v elementnih razmerjih ter izotopski sestavi sedimentirane organske snovi, bomo lahko ocenili dinamiko bioprodukcije in vire organske snovi (kopenska, morska) v sedimentu. Analiza geokemi\u010dne sestave sedimenta bo omogo\u010dila tudi dolo\u010ditev naravnih ozadij in dinamiko spreminjanja antropogenega vnosa posameznih elementov, vklju\u010dno s potencialno toksi\u010dnimi, od predzgodovinskega obdobja do danes. Fizikalni parametri nam bodo v pomo\u010d pri opisovanju litolo\u0161kih in strukturnih lastnosti sedimenta in interpretaciji mineralo\u0161kih ter izotopskih podatkov organske snovi. Na podlagi geokemi\u010dnih, mineralo\u0161kih in izotopskih podatkov bomo z multivariantnimi metodami dolo\u010dili statisti\u010dne in vzor\u010dne korelacije med vzorci znotraj posamezne vrtine in naredili statisti\u010dne primerjave med obema \u00bbmaster core\u00ab vrtinama.<\/p>\n<h5><em>DS 7.3: Rekonstrukcija podnebnih, tektonskih in antropogenih sprememb<\/em><\/h5>\n<p>Omenjena kombinacija razli\u010dnih podatkovnih tipov tako v oziru sedimentologije (visok proti nizek vnos terigene mineralne in organske komponente, diagenetske spremembe, antropogeni vnos onesna\u017eeval) kot pomembnosti (lokalno proti regionalno) nam bo omogo\u010dila razumeti kompleksne odnose med \u010dlove\u0161kim delovanjem, klimo in Zemeljskim sistemom kot celoto.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4><u>DP 8: \u0160irjenje rezultatov projekta (vsi partnerji)<\/u><\/h4>\n<h5><em>DS 8.1: Promocija rezultatov projekta<\/em><\/h5>\n<p>Cilj aktivnosti je izvajanje promocije projekta v doma\u010di strokovni in \u0161ir\u0161i javnosti s predstavitvijo projekta in posebej pomena rezultatov projekta za gospodarstvo in dru\u017ebo. Aktivnost vklju\u010duje predstavitev ciljev in rezultatov projekta na strokovnih sre\u010danjih, delavnicah, izobra\u017eevanjih, na sestankih razli\u010dnih komisij, delovnih skupin, strokovnih zdru\u017eenj ipd. Prav tako bodo rezultati projekta vklju\u010deni v pedago\u0161ki proces na Naravoslovnotehni\u0161ki fakulteti Univerze v Ljubljani in Univerzi v Novi Gorici. Izvedene bodo javne predstavitve aktivnosti in rezultatov projekta na vsaj treh doma\u010dih in petih mednarodnih znanstvenih sre\u010danjih, vsaj en doktorat z vsebino iz obravnavane problematike, vsaj eno mentorstvo pri doktoratu in vsaj \u0161est mentorstev pri magistrskih ali diplomskih nalogah iz tematik, ki so povezane z vsebino projekta. Informacije o projektu in njegovih rezultatih bodo doma\u010di in mednarodni strokovni in lai\u010dni javnosti dali dostopne preko spletnega mesta projekta, ki bo omogo\u010dalo kasnej\u0161e dopolnjevanje z novimi podatki tudi po izteku projekta.<\/p>\n<h5><em>DS 8.2: Objavljanje rezultatov projekta<\/em><\/h5>\n<p>Cilj aktivnosti je objavljanje rezultatov projekta v doma\u010dih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih revijah ter zbornikih\/monografijah. Aktivnost vklju\u010duje pisanje in objavljanje izvirnih znanstvenih in strokovnih prispevkov iz problematike projekta. Rezultat aktivnosti bo vsaj pet objavljenih znanstvenih \u010dlankov v mednarodnih znanstvenih revijah z IF faktorjem ter vsaj \u0161est znanstvenih in strokovnih \u010dlankov\u00a0 v\u00a0 doma\u010dih revijah in\/ali zbornikih konferenc. V ciljne revije sodijo Marine Geology, Sedimentology, Sedimentary Geology, Geomorphology, Quaternary International, Earth Surface Processes and Landforms, The Holocene, Palaeogeography, palaeoclimatology, palaeoecology, Marine Pollution Bulletin, Science of Total Environment, Geochimica et Cosmochimica Acta.<\/p>\n<h5><em>DS<\/em><em> 8.3: Promocija znanosti<\/em> <em>in<\/em><em> rezultatov<\/em> <em>projekta <\/em><em>v \u0161ir\u0161i javnosti<\/em><\/h5>\n<p>Cilj aktivnosti je informirati in izobra\u017eevati javnost o naravoslovju in geologiji morja v Tr\u017ea\u0161kem zaivu na splo\u0161no, kakor tudi o specifi\u010dnih rezultatih in dose\u017ekih na\u0161ega raziskovalnega projekta. Te aktivnosti bomo izvajali v tesni navezavi z razli\u010dnimi dele\u017eniki tako v lokalni skupnosti ob Tr\u017ea\u0161kem zalivu, kot na nacionalnem nivoju. Na\u0161a raziskovalna ekipa vklju\u010duje priznane in nagrajene promotorje znanosti, ki se redno pojavljajo v nacionalnih medijih in na dogodkih. Pripravili bomo javna predavanja, razstave in bro\u0161ure za Krajinski park Strunjan in Hi\u0161o eksperimentov Koper. V sodelovanju z RTV Slovenija bomo pripravili poljudnoznanstveno oddajo iz tematike raziskovalnega projekta. Objavili bomo najmanj 5 poljudnih \u010dlankov v poljudnih revijah in dnevnem tisku, npr. Proteusu, Gei, slovenski izdaji National Geographic, ter v \u010dasopisu Delo. \u0160ir\u0161o javnost bomo seznanili z delom in rezultati projekta na rednih dnevih odprtih vrat (Stefanovi dnevi), vklju\u010dili pa se bomo tudi v dejavnosti v okviru projekta Znanost na cesti. \u0160ir\u0161a javnost bo o poteku projekta obve\u0161\u010dena tudi preko spletnega mesta projekta (ki bo postavljeno v okviru delovnega sklopa DS 8.1), ter preko ra\u010dunov na dru\u017ebenih omre\u017ejih (Facebook, Twitter, Instagram), ki jih bomo vzpostavili za promocijo projekta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h5>Gaantov diagram projekta<\/h5>\n<p><a href=\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2019\/07\/Trzaskizalivtabela.jpg\"><img loading=\"lazy\" class=\"alignleft wp-image-5324 size-medium\" src=\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2019\/07\/Trzaskizalivtabela-282x300.jpg\" alt=\"Trzaski zaliv tabela poteka projekta\" width=\"282\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2019\/07\/Trzaskizalivtabela-282x300.jpg 282w, https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2019\/07\/Trzaskizalivtabela-768x818.jpg 768w, https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2019\/07\/Trzaskizalivtabela-961x1024.jpg 961w\" sizes=\"(max-width: 282px) 100vw, 282px\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Program dela raziskovalnega projekta je razdeljen v osem delovnih paketov (DP), ki so raz\u010dlenjeni v delovne\u00a0sklope (DS). &nbsp; DP 1: Koordinacija in vodenje projekta (ULNTF, vsi partnerji) DS 1.1: Administrativno vodenje in nadzor projekta Cilj aktivnosti je administrativno vodenje in nadzor nad potekom del skladno z veljavno zakonodajo in pogodbenimi obveznostmi. Aktivnost izvaja strokovni vodja &#8230; <a class=\"view-article\" href=\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/\">Read more<\/a>","protected":false},"author":37,"featured_media":0,"parent":5304,"menu_order":2,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v17.0 - https:\/\/yoast.com\/wordpress\/plugins\/seo\/ -->\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Faze projekta in opis realizacije - OG\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Program dela raziskovalnega projekta je razdeljen v osem delovnih paketov (DP), ki so raz\u010dlenjeni v delovne\u00a0sklope (DS). &nbsp; DP 1: Koordinacija in vodenje projekta (ULNTF, vsi partnerji) DS 1.1: Administrativno vodenje in nadzor projekta Cilj aktivnosti je administrativno vodenje in nadzor nad potekom del skladno z veljavno zakonodajo in pogodbenimi obveznostmi. Aktivnost izvaja strokovni vodja ... Read more\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"OG\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2019-07-12T10:21:09+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2019\/07\/Trzaskizalivtabela-282x300.jpg\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"14 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/#website\",\"url\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/\",\"name\":\"OG\",\"description\":\"Oddelek za geologijo\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":\"required name=search_term_string\"}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"ImageObject\",\"@id\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/#primaryimage\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"url\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2019\/07\/Trzaskizalivtabela.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2019\/07\/Trzaskizalivtabela.jpg\",\"width\":3643,\"height\":3880,\"caption\":\"Trzaski zaliv tabela poteka projekta\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/#webpage\",\"url\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/\",\"name\":\"Faze projekta in opis realizacije - OG\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/#primaryimage\"},\"datePublished\":\"2019-07-09T12:08:27+00:00\",\"dateModified\":\"2019-07-12T10:21:09+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"O oddelku\",\"item\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":3,\"name\":\"Raziskovalno delo\",\"item\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":4,\"name\":\"Raziskovalni projekti\",\"item\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":5,\"name\":\"ARRS projekt J1-1712: Zapis okoljskih sprememb in \\u010dlovekovega vpliva v holocenskih sedimentih Tr\\u017ea\\u0161kega zaliva\",\"item\":\"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":6,\"name\":\"Faze projekta in opis realizacije\"}]}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"Faze projekta in opis realizacije - OG","og_description":"Program dela raziskovalnega projekta je razdeljen v osem delovnih paketov (DP), ki so raz\u010dlenjeni v delovne\u00a0sklope (DS). &nbsp; DP 1: Koordinacija in vodenje projekta (ULNTF, vsi partnerji) DS 1.1: Administrativno vodenje in nadzor projekta Cilj aktivnosti je administrativno vodenje in nadzor nad potekom del skladno z veljavno zakonodajo in pogodbenimi obveznostmi. Aktivnost izvaja strokovni vodja ... Read more","og_url":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/","og_site_name":"OG","article_modified_time":"2019-07-12T10:21:09+00:00","og_image":[{"url":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2019\/07\/Trzaskizalivtabela-282x300.jpg"}],"twitter_misc":{"Est. reading time":"14 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/#website","url":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/","name":"OG","description":"Oddelek za geologijo","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/?s={search_term_string}"},"query-input":"required name=search_term_string"}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"ImageObject","@id":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/#primaryimage","inLanguage":"en-US","url":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2019\/07\/Trzaskizalivtabela.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-content\/uploads\/sites\/3\/2019\/07\/Trzaskizalivtabela.jpg","width":3643,"height":3880,"caption":"Trzaski zaliv tabela poteka projekta"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/#webpage","url":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/","name":"Faze projekta in opis realizacije - OG","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/#primaryimage"},"datePublished":"2019-07-09T12:08:27+00:00","dateModified":"2019-07-12T10:21:09+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/faze-projekta-in-opis-realizacije\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"O oddelku","item":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/"},{"@type":"ListItem","position":3,"name":"Raziskovalno delo","item":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/"},{"@type":"ListItem","position":4,"name":"Raziskovalni projekti","item":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/"},{"@type":"ListItem","position":5,"name":"ARRS projekt J1-1712: Zapis okoljskih sprememb in \u010dlovekovega vpliva v holocenskih sedimentih Tr\u017ea\u0161kega zaliva","item":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/o-oddelku\/raziskovalno-delo\/raziskovalni-projekti\/trzaski-zaliv\/"},{"@type":"ListItem","position":6,"name":"Faze projekta in opis realizacije"}]}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5315"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-json\/wp\/v2\/users\/37"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5315"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5315\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5417,"href":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5315\/revisions\/5417"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/5304"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/og\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5315"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}