\u010ce pogledamo dovolj nazaj v zgodovino slovenskega visoko\u0161olskega \u0161tudija, lahko ugotovimo, da je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, ki je deloval med letoma 1597 in 1773 (ko ga je pape\u017e razpustil), od leta 1705 delovala tudi stolica za fiziko in matematiko. Na tej \u0161oli je pater Gabrijel Gruber leta 1766 ustanovil stolico za mehaniko in na njej tudi pou\u010deval. Kranjski de\u017eelni stanovi so leta 1786 in 1787 na tedanjega avstrijskega cesarja Jo\u017eefa II naslovili pro\u0161njo, naj se v Ljubljani ustanovi \u0161iroko vseu\u010dili\u0161\u010de, kjer bi med drugim pou\u010devali tudi jamomerstvo, mehaniko, kemijo in geologijo. Rudarska in fu\u017einarska stroka tedaj \u0161e nista bili tako razviti, da bi lahko organizirali samostojen visoko\u0161olski pouk teh strok. Pro\u0161nja ni bila usli\u0161ana, \u010deprav je bilo tedaj na slovenskem ozemlju kar precej rudnikov in topilnic, kot so bili Idrija, Javornik, Sava, Radovna, Bohinjska Bistrica, Kropa, Kamna Gorica, \u017delezniki, Dvor, Hubelj in drugi. Prvi visoko\u0161olski tehni\u0161ki pouk se je na slovenskem ozemlju za\u010del v Napoleonovi Iliriji, ko so leta 1810 ustanovili \u00c9coles centrales, na kateri so prirodoslovne in in\u017eenirske predmete pou\u010devali tuji in tudi nekateri doma\u010di u\u010ditelji. Iz te \u0161ole so iz\u0161li prvi doma\u010di in\u017eenirji. \u0160ola ni dolgo delovala, saj je bila s propadom Ilirije leta 1813 ukinjena.<\/p>\n
Avstro-ogrska monarhija ni imela posluha za ustanovitev slovenske univerze, \u010deprav si je slovenski narod ves \u010das \u017eelel lastno univerzo. V zadnjem obdobju monarhije so slovenski voditelji za\u010deli priprave za ustanovitev slovenske univerze. Na raznih univerzah (Dunaj, Praga) so na\u010drtno \u0161olali nadarjene slovenske \u0161tudente in diplomante, dogovarjali pa so se tudi s tedaj \u017ee uveljavljenimi profesorji slovenskega rodu, ki so pou\u010devali na razli\u010dnih evropskih univerzah. Tako so \u017eeleli zagotoviti pedago\u0161ki kader za pouk na prihodnji ljubljanski univerzi. Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena l. 1919 z dekretom tedanjega regenta Aleksandra Kara\u0111or\u0111evi\u0107a, in sicer kot Univerza kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, s popolnimi pravno, filozofsko, tehni\u0161ko in teolo\u0161ko fakulteto ter nepopolno, dvoletno medicinsko fakulteto.<\/p>\n
Tehni\u0161ka fakulteta je imela tudi oddelek za rudarstvo in plav\u017earstvo (fu\u017einarstvo), prvi profesorji metalurgije na tem oddelku pa so bili tujci \u2013 \u010ceha prof. Anton Danihelka in kasneje prof. Josip Humel, za njima pa Rus prof. Ignacij Majdel. Enciklopedi\u010dne metalur\u0161ke predmete so na oddelku za kemijo pou\u010devali profesorji Maks Samec, Anton Danihelka in Ignacij Majdel. Prvi stalno zaposleni metalurg na Tehni\u0161ki fakulteti je v \u0161olskem letu 1934\/35 postal doc. dr. Matija \u017dumer, ki je rudarjem predaval enciklopedijo fu\u017einarstva in metalurgijo. Redni pouk metalurgije na Odseku za metalurgijo se je za\u010del v \u0161olskem letu 1940\/41, ko so za\u010deli predavati doc. dr. Viktor Kersni\u010d, prof. dr. Janko Kav\u010di\u010d ter doc. Ciril Rekar in dr. Herman Klinar. Odsek za metalurgijo je imel zavode za metalografijo, \u017eelezarstvo, kovinarstvo, toplotno tehniko in metalur\u0161ke pe\u010di ter za fu\u017einarsko strojeslovje. Po za\u010detku druge svetovne vojne so se iz metalur\u0161kih fakultet v Pfibramu in Leobnu vrnili slovenski \u0161tudenti vi\u0161jih letnikov metalurgije, ki so tam \u0161tudirali. Tehni\u0161ka fakulteta je tem \u0161tudentom omogo\u010dila dokon\u010danje \u0161tudija metalurgije v Ljubljani in tako sta \u017ee leta 1941 diplomirala prva in\u017eenirja metalurgije, Ernest Mo\u010dnik in Fran\u010di\u0161ek Emmer, leta 1942 in 1943 pa so diplomirali \u0161e Milo\u0161 Bu\u010dar, Anton Mauer, Fran\u010di\u0161ek Novak in Vojmir Bratina. Prva diplomanta po 2. svetovni vojni sta bila leta 1945 Klemen Stegen\u0161ek in Petar Stankovi\u010d. V prvih dveh povojnih letih je metalur\u0161ki odsek dobil prvi redni pedago\u0161ki kader in do leta 1950 so bila zasedena vsa odobrena u\u010dna mesta; tako se je lahko za\u010delo popolno pedago\u0161ko delo. Kot sestavni del \u0161ole je bil leta 1947 ustanovljen Metalur\u0161ki in\u0161titut, ki pa se je kmalu osamosvojil in priklju\u010dil jugoslovanski \u017eelezarski industriji kot njena raziskovalna ustanova. Med obema ustanovama so obstajale trdne u\u010dne in raziskovalne vezi ter medsebojno raziskovalno sodelovanje z uporabo vseh raziskovalnih kapacitet, tudi za opravljanje prakti\u010dnih in laboratorijskih vaj, izdelavo diplomskih in kasneje tudi magistrskih in doktorskih del.<\/p>\n
Dolga leta je bila metalur\u0161ka \u0161ola v Ljubljani edina v Jugoslaviji, kar ka\u017ee tudi tedanja narodnostna sestava \u0161tudentov, ki so \u0161tudirali na \u0161oli. Slovencev je bilo pribli\u017eno 58 %, drugi pa so bili iz vseh jugoslovanskih republik (10 % iz Hrva\u0161ke, 20 % iz Srbije, 8 % iz Bosne in 4 % in Makedonije). Z znano reformo visokega \u0161olstva in prehodom na stopenjski \u0161tudij se je v \u0161olskem letu 1963\/64 za\u010del \u0161tudij 3. stopnje (magistrski \u0161tudij), ki je imel tri usmeritve: tehnolo\u0161ko-preiskovalno, proizvodno-ekstraktivno in strojno-predelovalno. Sredi leta 1967 je diplomiral petstoti diplomirani in\u017eenir metalurgije in istega leta tudi prva dva in\u017eenirja tedanje 1. stopnje. Tiso\u010di diplomant metalurgije je kon\u010dal \u0161tudij in diplomiral l. 1994.<\/p>\n
Zaradi vse ve\u010djih potreb po visoko izobra\u017eenem kadru je \u0161ola organizirala tudi \u0161tudij ob delu, najprej 1. stopnje po metalur\u0161kih centrih v Sloveniji (Jesenice, Ravne, Maribor, \u0160tore), kasneje pa tudi 2. stopnje v Ljubljani. S tem so strokovnjaki iz prakse dobili mo\u017enost izbolj\u0161anja strokovne izobrazbe in jo tudi v precej\u0161ni meri izkoristili.<\/p>\n
Do nove spremembe \u0161tudijskega re\u017eima je na ljubljanski metalurgiji pri\u0161lo v \u0161olskem letu 1991\/92, ko je bila uvedena usmeritev Metalurgija, v \u0161olskem letu 1992\/93 pa \u0161e usmeritev Materiali. Prvi diplomanti smeri Materiali so \u0161tudij kon\u010dali leta 1998, diplomanti Metalur\u0161ke tehnologije pa leta 2000. V \u0161olskem letu 1996\/97 sta se za\u010dela izvajati visoko\u0161olski strokovni program Metalur\u0161ka tehnologija ter interdisciplinarni podiplomski \u0161tudij Materiali. Do ponovne spremembe na\u010dina \u0161tudija je pri\u0161lo z uvedbo bolonjske reforme v leta 2009\/2010, ko sta bila uvedena prvostopenjski visoko\u0161olski strokovni \u0161tudijski program Metalur\u0161ka tehnologija (3 leta) ter prvostopenjski univerzitetni \u0161tudijski program In\u017eenirstvo materialov (3 leta); oboje nadgrajujeta podiplomski \u0161tudij druge bolonjske stopnje Metalurgija in materiali in \u0161tudij tretje bolonjske stopnje Znanost in in\u017eenirstvo materialov (slednji nadome\u0161\u010da prej\u0161nji doktorski \u0161tudij).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Zgodovina metalurgije na ljubljanski univerzi \u010ce pogledamo dovolj nazaj v zgodovino slovenskega visoko\u0161olskega \u0161tudija, lahko ugotovimo, da je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, ki je deloval med letoma 1597 in 1773 (ko ga je pape\u017e razpustil), od leta 1705 delovala tudi stolica za fiziko in matematiko. Na tej \u0161oli je pater Gabrijel Gruber leta 1766 … Read more<\/a>","protected":false},"author":15,"featured_media":0,"parent":4055,"menu_order":20,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":[],"acf":[],"yoast_head":"\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\t\n