{"id":14274,"date":"2019-07-03T13:57:35","date_gmt":"2019-07-03T11:57:35","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/oto\/?post_type=event&p=14274"},"modified":"2019-07-03T14:51:58","modified_gmt":"2019-07-03T12:51:58","slug":"v-nakit-prenesena-dediscina","status":"publish","type":"event","link":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/oto\/event\/v-nakit-prenesena-dediscina\/","title":{"rendered":"V NAKIT PRENESENA DEDI\u0160\u010cINA"},"content":{"rendered":"

Vabimo vas na predstavitev rezultata projekta Po kreativni poti do znanja<\/strong> z naslovom<\/p>\n

V NAKIT PRENESENA DEDI\u0160\u010cINA<\/strong><\/p>\n

ki bo v \u010detrtek, 04. 07. 2019, ob 12. uri<\/strong>, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije<\/a><\/strong>\u00a0.<\/p>\n

Predstavljena kolekcija nakita je plod skupinskega raziskovanja \u0161tudentov oblikovanja tekstilij in obla\u010dil Ga\u0161perja Gaj\u0161ka<\/strong> in Klare Re\u0161eti\u010d<\/strong>, \u0161tudentk informacijske in grafi\u010dne tehnologije, Manje Rep\u00a0<\/strong>in Jerce Zavr\u0161nik<\/strong>, vsi z Naravoslovnotehni\u010dne fakultete, Karle Varga<\/strong> in Jureta Korenjaka, <\/strong>\u0161tudentov arheologije s Filozofske fakultete ter Mateja Rostoharja<\/strong>\u00a0s Fakultete za strojni\u0161tvo Univerze v Ljubljani.<\/p>\n

Sodelovali so pedago\u0161ki mentorji: prof. Marija Jenko<\/strong> in doc. Tanja Nu\u0161a Ko\u010devar<\/strong>, doc. dr. Marjan Jenko<\/strong>, doc. dr. Tina Milavec<\/strong> in delovna mentorja dr. Miha Jer\u0161ek<\/strong> in David Fink<\/strong>.<\/p>\n

 
\nNavdih za nastanek izvirnega nakita po zamisli Ga\u0161perja Gaj\u0161ka in Klare Re\u0161eti\u010d<\/strong>\u00a0je naravna lepota rudnika Sitarjevec nad Litijo<\/strong><\/a>, ki je edinstveni spomenik rudarske in mineralo\u0161ke dedi\u0161\u010dine. Pod vodstvom dr. Mihe Jer\u0161ka, vodje Kustodiata za geologijo pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, so se seznanili z nastankom in lastnostmi rudnih mineralov z lepo razvitimi kristali. Jaspisno-hematitno \u017eelezovo rudo<\/strong>, ki je zaradi svojega vulkanskega izvora izjemno trda in slikovita, so uporabili pri oblikovanju nakita iz srebra, ki so ga neko\u010d tudi pridobivali v Sitarjevcu.<\/p>\n

Arheolo\u0161ke najdbe, ki pri\u010dajo, da so v okolici Sitarjevca \u017eelezovo rudo kopali \u017ee Kelti<\/strong>, sta \u0161tudenta arheologije pod mentorstvom doc. dr. Tine Milavec pribli\u017eala celi skupini. Na podlagi najdb sta sklepala o bivalni kulturi na \u0161ir\u0161em obmo\u010dju Dolenjske, ki jo je med 7. in 4. stol. pr. n. \u0161t., v hal\u0161tatu, v starej\u0161i \u017eelezni dobi, zaznamovala situlska umetnost<\/strong>. Prizori iz vsakdanjega \u017eivljenja, upodobljeni na \u017eeleznih situlah, so se pojavljali tudi na pasnih sponah, no\u017enicah bodal ter celo na nakitu, kot so uhani. Pogoste so bile zaponke z lokom v obliki \u017eivali. Kelti so v na\u0161 prostor prinesli antropomorfne motive za amulete, ki so jim pripisovali magi\u010dno mo\u010d. \u010castili so mater Zemljo<\/strong>. Na daritveni plo\u0161\u010dici iz Berlotovega roba na \u0160entvi\u0161ki planoti so ozna\u010dene lunine mene kot odraz cikli\u010dne narave \u017eivljenja. Medtem ko je bil status mo\u0161kega poudarjen z razli\u010dno sestavo oro\u017eja v grobovih, je bil \u017eenski starostni, statusni in premo\u017eenjski razred poudarjen z razli\u010dnim obro\u010dastim nakitom (zapestnice, nano\u017enice, ovratnice, uhani), zaponkami, raznovrstnimi steklenimi in jantarnimi ogrlicami ter glinenimi vretenci. Bogato okra\u0161ene \u017evenklja\u010de<\/strong> pa so morda nakazovale sve\u010deni\u0161ki (ali zdravni\u0161ki) status posameznice, posrednice med \u010dlove\u0161kim in bo\u017eanskim. Najprej je bilo v ospredju pripovedovanje<\/strong>, ki se je s\u010dasoma vse bolj spreminjalo v okra\u0161evanje<\/strong>, obstajali pa so tudi predmeti s preprostej\u0161im, geometrijskim okrasom (npr. ka\u010daste, \u010dolni\u010daste ali latenske fibule), kjer je bil poudarjen njihov funkcionalni namen<\/strong>.
\nRazviti dolo\u010deno uporabnost in prese\u010di vsakdanjo dekorativno pojavnost nakita<\/strong> pa je bilo osrednje vodilo tudi \u0161tudentoma oblikovanja pri zasnovi kolekcije srebrnega nakita. V dialogu z mentoricama doc. dr. Tanjo Nu\u0161o Ko\u010devar in prof. Marijo Jenko sta \u0161tudenta razmi\u0161ljala o \u010dustveni vlogi nakita<\/strong>, kako bi lahko pomagal pri bolj\u0161em po\u010dutju in pri odpravi razli\u010dnih telesnih pomanjkljivosti<\/strong>. Silhuete prstanov, navzven geometrijsko jasne in hermeti\u010dne, skrivajo v sebi razli\u010dna presene\u010denja, ki jih odkrijemo, ko si prstane natan\u010dneje ogledamo ali jih celo razstavimo. Ogrlice, ki se na prvi pogled zdijo, kot da bi bile izrezane iz papirja, se v konceptualnem pogledu pove\u017eejo z obrazom in ga smelo preoblikujejo. Ogledalci<\/strong>, mehko prislonjeni na li\u010dnici, sta, kot ljubkovalno re\u010demo, \u00bbpun\u010dici mojega o\u010desa\u00ab, saj odsevata obraz sogovornika. Na podoben na\u010din, z izrezovanjem oblik iz traku in upogibanjem okrog obraza, je narejen tudi okvir okrog brade. V okvirju je zrcalo, v katerem se zrcali podbradek. Zaznavalo<\/strong>, ob\u010dutljivo na zvok, zazna spremembo jakosti glasu pri govorjenju nosilca tega nenavadnega modnega dodatka. Posledi\u010dno se vklju\u010di svetlobno telo<\/strong> v okvirju, ki osvetli obraz od spodaj in ga prika\u017ee \u00bbv druga\u010dni lu\u010di\u00ab.
\nSodobna zaznavala pridobivajo najrazli\u010dnej\u0161e podatke iz okolja.<\/strong> Razli\u010dni aktuatorji v nakitu se nanje odzivajo s spremembo barve ali oblike, vklopom\/izklopom<\/strong> dolo\u010denega delovanja, prenosom sporo\u010dila ter oddajanjem vonja ali svetlobe. Vzpostavitev vzajemnega interaktivnega delovanja med nakitom in drugimi akterji v prostoru pomeni nadgradnjo, ki je odgovor na sodoben na\u010din \u017eivljenja<\/strong>. Pri projektu ta segment razvija \u0161tudent strojni\u0161tva pod mentorstvom doc. dr. Marjana Jenka. Skupaj sta razvila mo\u017enost, da okrog obeska na prsih zasije umeten svetlobni sij, ko nosilec dvigne roko, se mu pove\u010da sr\u010dni utrip ali telesna temperatura<\/strong>.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vabljeni na predstavitev in k ogledu!<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vabimo vas na predstavitev rezultata projekta Po kreativni poti do znanja z naslovom V NAKIT PRENESENA DEDI\u0160\u010cINA ki bo v \u010detrtek, 04. 07. 2019, ob 12. uri, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije\u00a0. Predstavljena kolekcija nakita je plod skupinskega raziskovanja \u0161tudentov oblikovanja tekstilij in obla\u010dil Ga\u0161perja Gaj\u0161ka in Klare Re\u0161eti\u010d, \u0161tudentk informacijske in grafi\u010dne tehnologije, Manje Rep\u00a0in … Read more<\/a>","protected":false},"author":27,"featured_media":14280,"template":"","acf":[],"yoast_head":"\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\t\n\t\n\n\t\n