{"id":25126,"date":"2026-03-09T09:16:34","date_gmt":"2026-03-09T08:16:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/oto\/?post_type=event&p=25126"},"modified":"2026-03-09T09:49:38","modified_gmt":"2026-03-09T08:49:38","slug":"volnapreja-srecanje","status":"publish","type":"event","link":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/oto\/event\/volnapreja-srecanje\/","title":{"rendered":"VOLNApreja sre\u010danje"},"content":{"rendered":"

Lepo vabljeni na sre\u010danje VOLNApreja<\/strong>. Po predstavitvah bo prostor za vpra\u0161anja in mnenja obiskovalcev, diskusijo predlogov, delitvijo idej. Nato bo sledil interaktiven prikaz predenja volne Kresne Dare Vale\u010di\u010d in pletenja z velikanskimi pletilkami Ton\u010dke Jankovi\u010d<\/strong>. Sre\u010danje se bo zgodilo v petek, 20. marca 2026 ob 14:00 v dvorani Stolpa \u0160krlovec<\/strong> (vhod skozi Layerjevo hi\u0161o, Tom\u0161i\u010deva 32, Kranj).<\/p>\n

VOLNApreja<\/strong> sre\u010danje bo zdru\u017eilo izbrane posameznice iz Gr\u010dije, Poljske in Slovenije. \u010ceprav prihajajo iz razli\u010dnih okolj in generacij, jih povezuje \u017eelja po obujanju in ohranjanju tradicionalne pridelave volne – od raziskovanja arhivov in obujanja pozabljenih znanj s pisanjem priro\u010dnikov, povezovanja skupnosti in opolnomo\u010denjem lokalnih rokodelcev, vzpostavitvijo manj\u0161ih proizvodnih linij, ustanovitve fundacije, pa do uporabe volne ogro\u017eenih pasem. Njihove navdihujo\u010de zgodbe so dokaz, da so kljub \u0161tevilnim izzivom spremembe, potrebne za ohranjanje znanja na\u0161ih prednikov, mogo\u010de. <\/p>\n

Govornice (Kati Sekirnik (SI), Lena Katerina Gerothanasi (GR), Kresna Dara Vale\u010di\u010d (SI), Marta Sznajder (PT), Ton\u010dka Jankovi\u010d (SI)) se bodo osredoto\u010dale na lokalno volno in proizvodni prostor, ki izginja. Opozorile bodo na izumiranje lokalne pridelave volne, pomanjkanje infrastrukture na Evropski ravni, podcenjenost surove volne in izzive, s katerimi se rejci soo\u010dajo pri svojem delu. Na sre\u010danju bo bila poudarjena nujnost ponovne vzpostavitve posameznih faz pridelave volne, vzpostavili pa bomo tudi prostor za priznanje zaslug vseh vpletenih v procesu. V zaklju\u010dni debati, ki bo sledila predstavitvam, se bomo spra\u0161evali, kako se lahko pridelovanje lokalne avtohtone volna skozi sodelovanje med pastirji, rokodelci, umetniki, oblikovalci in lokalno industrijo.<\/p>\n

Predstavitev predavateljic:<\/h4>\n

Kati Sekirnik<\/strong> je sourednica priro\u010dnika Od rune do volnene preje: Pregled razvoja ov\u010dereje in predenja na lo\u0161kem, ki je bil izdan v sodelovanju z Lo\u0161kim muzejem \u0160kofja Loka. Je vodja Rokodelskega centra \u0160kofja Loka (Razvojna agencija Sora), ki predstavlja podporno okolje za ohranjanje in razvoj rokodelstva na \u0160kofjelo\u0161kem. Rokodelski center svoje poslanstvo uresni\u010duje preko razli\u010dnih podro\u010dij delovanja, od povezovanja in vzpostavljanja skupnosti rokodelcev in rokodelk, skrbi za trajnostni razvoj rokodelstva, produkcije razstav in dogodkov, prenos rokodelskih znanj, projektnega dela do dokumentiranja rokodelskih znanj in ve\u0161\u010din<\/em>. V okviru slednjega je zasnoval rokodelske priro\u010dnike, ki se ukvarjajo s posamezno rokodelsko panogo oziroma materialom in slu\u017eijo kot pripomo\u010dek za u\u010denje. Vsebina vsakega je postavljena v etnolo\u0161ko-zgodovinski kontekst, preko besedila, fotografije in videa pa so postopki obdelave in izdelave kon\u010dnih izdelkov podrobno dokumentirani. Hkrati pa so pomemben dokumentacijski vir.
\nPriro\u010dnik Od rune do volnene preje: Pregled razvoja ov\u010dereje in predenja na lo\u0161kem<\/a><\/p>\n

Z \u017eeljo, da bi se nau\u010dila tkati, je Lena Katarina Gerothanasi<\/strong> leta 2002 obiskala Zagori v Epirju na severozahodu Gr\u010dije. Njen obisk \u0161e vedno traja in od takat je njeno poslanstvo delo z ov\u010djo volno. Va\u0161\u010danke starej\u0161e generacije so postale njene u\u010diteljice in ji predale znanje celotnega procesa obdelave volne \u2013 od runa do kon\u010dnega izdelka. Pri svojem delu tke z lokalno gorsko volno, izvaja prakti\u010dne predstavitve o tkanju in polstenju za \u0161ole in obiskovalce. Z \u017eeljo po povezovanju turizma z rokodelstvom in volno je leta 2015 odprla buti\u010dni penzion z ateljejem. Leto kasneje je zbrala tono volne za proizvodnjo gr\u0161ke preje. Poseben mejnik zanjo predstavlja leto 2021, ko so skupaj s somisle\u010dimi kmeti, rokodelci in znanstveniki ustanovili The Pokari Project<\/a>. Namen projekta je prizadevanje k vrnitvi identitete gr\u0161ki volni.<\/em> Z vzpostavitvijo manj\u0161e proizvodne linije \u017eelijo ponovno proizvajati trajnostno gr\u0161ko prejo iz ogro\u017eenih avtohtonih pasem ovc. Leta 2025 so v okviru projekta kupili predilnico iz 70. let prej\u0161njega stoletja. Med njihovimi ljub\u0161imi aktivnostmi je tradicionalna organizacija sre\u010danja ljubiteljev volne v mesecu juliju.<\/p>\n

Kresna Dara Vale\u010di\u010d<\/strong> je \u0161tudentka varstvene biologije. Deluje na sti\u010di\u0161\u010du biodiverzitete in raziskovanja tradicionalnega znanja v povezavi z rokodelstvom in volno. Njena diplomska naloga raziskuje trenutno stanje volne v Sloveniji ter preu\u010duje, kako kmetje, rokodelci in zakonodaja vplivajo na njeno uporabo, marginalizacijo in zanemarjanje. Poleg akademskega raziskovanja razvija poglobljene rokodelske projekte z uporabo lokalno pridobljene volne, v tesni povezavi z avtohtonimi pasmami ovc in ov\u010derejci, ki ohranjajo travni\u0161ke ekosisteme.<\/em> Pri svojem delu raziskuje kako lokalno ukoreninjene rokodelske prakse prispevajo k skrbi za kulturno krajino in s poudarkom na ohranjanju lokalnih praks povezanih z volno.<\/p>\n

Marta Sznajder<\/strong>, skupaj s sodelavcem Sebastianom Gr\u0119plarzom vodi poljsko fundacijo The Kashubian Wool Manufacture<\/a>, ki je bila ustanovljena leta 2018. Pri svojem delu uporabljata tradicionalne metode predelave ov\u010dje in alpakine volne. Cilj fundacije je ohranjanje tradicionalnih rokodelskih tehnik in znanj predenja in mikanja ter prepre\u010devanje, da bi poklica predice in mikalca utonila v pozabo. <\/em>Volno ovc in alpak pridobivata od \u017eivali, vzrejenih na Poljskem. Izdelujeta \u010desano volno, pripravljeno za predenje, ro\u010dno predeta prejo ter svoje znanje prena\u0161ata na delavnicah. Celoten proces, od \u010di\u0161\u010denja runa do mikanja, poteka v njuni delavnici. Vse delo je opravljeno ro\u010dno, brez industrijskih postopkov. Na tak na\u010din pridobivata kakovostno \u010desano volno, primerno za predenje ali polstenje. V njuni ponudbi imata prejo, \u010desano volno in manj\u0161e uporabne predmete, vse iz lokalno in eti\u010dno pridobljenega runa. Delujeta lokalno in v tesnem sodelovanju s skupnostjo. Redno se udele\u017eujeta rokodelskih sejmov, kjer predstavljata svoje izdelke ter vodita rokodelske delavnice. https:\/\/www.manufaktura-welny.pl\/ <\/p>\n

Belokranjska rokodelka in ustvarjalka uporabnih volnenih izdelkov Ton\u010dka Jankovi\u010d<\/strong> pri svojem delu uporablja ov\u010djo volno avtohtone pasme Belokranjska pramenka. Svoje bogato znanje in strast do dela z volno deli na delavnicah ter na \u0161tevilnih sejmih doma in v tujini. Je tudi soustanoviteljica Hi\u0161e zgodb in starih znanj v Adle\u0161i\u010dih, kjer obiskovalcem na interaktivno predstavljajo tradicionalni na\u010din \u017eivljenja in obi\u010daje v Beli Krajini. Med drugim prikazujejo pridelavo lanu, konoplje in volne ter uporabo teh materialov za izdelavo obla\u010dil, hi\u0161nega tekstila (posteljnine, prtov, zaves ipd.) in drugih uporabnih predmetov. S svojim delom in predanostjo \u0161iri znanje o pridelavi ter uporabi volne med \u0161irokim in raznolikim ob\u010dinstvom. Tako pomembno prispeva k ohranjanju in obujanju tradicionalnih znanj, ki tonejo v pozabo ter ozave\u0161\u010da o pomenu in \u0161tevilnih prednostih volne.<\/em><\/p>\n

Dogodek bo potekal v angle\u0161kem jeziku.<\/strong><\/p>\n

Organizator:<\/strong> Zavod Carnica<\/p>\n

Partnerji: <\/strong>Layerjeva hi\u0161a<\/p>\n

Sofinancerji: <\/strong>Ministrstvo za kulturo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Lepo vabljeni na sre\u010danje VOLNApreja. Po predstavitvah bo prostor za vpra\u0161anja in mnenja obiskovalcev, diskusijo predlogov, delitvijo idej. Nato bo sledil interaktiven prikaz predenja volne Kresne Dare Vale\u010di\u010d in pletenja z velikanskimi pletilkami Ton\u010dke Jankovi\u010d. Sre\u010danje se bo zgodilo v petek, 20. marca 2026 ob 14:00 v dvorani Stolpa \u0160krlovec (vhod skozi Layerjevo hi\u0161o, Tom\u0161i\u010deva … Read more<\/a>","protected":false},"author":389,"featured_media":25128,"template":"","acf":[],"yoast_head":"\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\t\n\t\n\n\t\n