{"id":21954,"date":"2026-02-11T14:47:56","date_gmt":"2026-02-11T13:47:56","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/toi\/?post_type=news&p=21954"},"modified":"2026-02-11T14:49:00","modified_gmt":"2026-02-11T13:49:00","slug":"zgodba-tkalskega-colnicka","status":"publish","type":"news","link":"https:\/\/www.ntf.uni-lj.si\/toi\/news\/zgodba-tkalskega-colnicka\/","title":{"rendered":"Zgodba tkalskega \u010dolni\u010dka"},"content":{"rendered":"

Bi radi izvedeli ve\u010d? Berite naprej \u2026<\/p>\n

Tkanje je staro toliko kot \u010dlove\u0161ka civilizacija. Prve statve so bile preproste, a so na njih ro\u010dno ustvarjali zelo zapletene vzor\u010dne tkanine. Votek (vodoravno nit) so vstavljali ro\u010dno s pomo\u010djo osnovnega tkalskega \u010dolni\u010dka.<\/p>\n

V 18. stoletju je pomemben napredek v tehniki tkanja prinesel izum lete\u010dega \u010dolni\u010dka, enega klju\u010dnih izumov na podro\u010dju tkanja. Leta 1733 ga je izumil John Kay. Prvi lete\u010di \u010dolni\u010dki so bili ro\u010dno vodeni, kasneje pa avtomatsko.<\/p>\n

Lete\u010di \u010dolni\u010dek je omogo\u010dil, da je lahko en sam tkalec \u010dolni\u010dek z ene strani zalu\u010dal v zev, kjer se je na drugi strani ujel, kar je omogo\u010dilo izdelavo \u0161ir\u0161ih tkanin. Pred njegovim izumom je moral tkalec \u010dolni\u010dek ro\u010dno prestavljati z ene strani na drugo, pri \u0161ir\u0161ih tkaninah pa sta bila potrebna dva tkalca.<\/p>\n

Uporaba lete\u010dega \u010dolni\u010dka je prinesla enakomernej\u0161e tkanine in pomenila za\u010detek mehanizacije tkanja.<\/p>\n

V industriji so lete\u010di \u010dolni\u010dek uporabljali do sredine 20. stoletja, ko so ga nadomestile brez\u010dolni\u010dne statve, ki uporabljajo druge na\u010dine vna\u0161anja votka \u2013 projektil, grabila ter vodni ali zra\u010dni curek.<\/p>\n

Leta 1930 je nem\u0161ki in\u017eenir Rudolf Rossman razvil prvi prototip statev s projektilom. Ta izum je predstavljal velik korak naprej: pove\u010dala se je hitrost vna\u0161anja votka v zev, izbolj\u0161ala se je kakovost tkanine, zmanj\u0161alo se je \u0161tevilo pretrgov niti, obenem pa se je pove\u010dal izkoristek statev. Statve s projektilom so v komercialno rabo pri\u0161le po letu 1950, ko jih je za\u010dela izdelovati \u0161vicarska tovarna Sulzer.<\/p>\n

Statve z grabili so za\u010deli uporabljati po letu 1963, ko jih je predstavilo podjetje Dornier.<\/p>\n

V sedemdesetih letih 20. stoletja so se pojavile tudi statve z zra\u010dnim in vodnim curkom, kjer prejo skozi zev ponese tok zraka ali vode.<\/p>\n

Dana\u0161nji tkalski sistemi so izjemno hitri \u2013 dosegajo ve\u010d kot 2000 vnosov votka na minuto. Vzor\u010denje tkanin ni ve\u010d ro\u010dno, temve\u010d je podprto z ra\u010dunalni\u0161kimi sistemi, ve\u010dina sodobnih statve pa je ra\u010dunalni\u0161ko vodenih.<\/p>\n

Z uporabo ra\u010dunalni\u0161kih orodij je izdelava tkanin hitrej\u0161a, manj zamudna in natan\u010dnej\u0161a. Razvoj danes poteka predvsem v smeri pove\u010devanja hitrosti tkanja in oblikovanja razli\u010dnih konstrukcij tkanin za \u0161irok spekter kon\u010dnih uporab.<\/p>\n

\"\"<\/a>\u00a0\"\"<\/a>
\nTkalski \u010dolni\u010dek\u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 \u00a0 Projektil<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Bi radi izvedeli ve\u010d? Berite naprej \u2026 Tkanje je staro toliko kot \u010dlove\u0161ka civilizacija. Prve statve so bile preproste, a so na njih ro\u010dno ustvarjali zelo zapletene vzor\u010dne tkanine. Votek (vodoravno nit) so vstavljali ro\u010dno s pomo\u010djo osnovnega tkalskega \u010dolni\u010dka. V 18. stoletju je pomemben napredek v tehniki tkanja prinesel izum lete\u010dega \u010dolni\u010dka, enega klju\u010dnih … Read more<\/a>","protected":false},"author":26,"featured_media":0,"template":"","categories":[],"acf":[],"yoast_head":"\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\t\n