Video galerija KLET, ZDSLU | 12. junij–6. julij 2024
Izhodišče razstavnega projekta je bilo predavanje z naslovom Umetniška dela, ki so nas oblikovala. V prispevku so predstavljena umetniška dela in avtorji, ki so zaznamovali našo identiteto in se s svojimi podobami naselili tudi v množično grafično oblikovanje. Med njimi je Avgust Černigoj s portretom Srečka Kosovela, ki ga je Miljenko Licul vključil v slovenski potni list in grafično zasnovo rezervnih tolarskih bankovcev.
Avtorji: Viktor Barlič, Ivica Bizjak, Hana Brce, Ivana Brečko, Boris Beja, Mateja Duhovnik, Meta Frelih, Enej Kofol, Melita Koželj, Naja Krajnčič, Katarina Mihelič, Marko Morales Kalamar, Max Pozderec, Naja Ražem, Suna Srdić, Vanesa Šarko.
Z nadrealizmom se v umetnostni zgodovini napovejo avantgarde, ki ji je pripadal tudi Černigoj, ki je v naš kulturni prostor vnesel izkušnjo Bauhausa. Čeravno so avantgarde večinoma kratke, hipni odgovori na dogajanje v družbi, so programsko in ideološko oziroma vsebinsko in formalno izredno močne. Ob stoletnici rojstva Avgusta Černigoja (1998) so v Moderni galeriji pripravili obsežno študijsko razstavo TANK – Slovenska zgodovinska avantgarda. Naslov je bil povzet po istoimenski reviji, ki jo je leta 1927 izdal režiser Ferdo Delak v sodelovanju z umetnikom Černigojem, kar zaokroža vsebine, ki jih študentje grafičnih in interaktivnih komunikacij spoznavajo med študijem. Razstava je ob likovnih ustvarjalcih tedaj med drugim namenila prostor pesnikoma Antonu Podbevšku in Srečku Kosovelu.
Černigoj je ob svojem konstruktivističnem avtoportretu ustvaril z linijami in primarnimi oblikami kultni portret kraškega pesnika Kosovela, čigar 120. obletnice rojstva se spominjamo letos. Ti dve grafični predlogi sta bili izhodišče slikarskega eksperimenta v ateljeju Pionirskega doma. Likovno sestavljanko na dnu dopolnjuje napis Avgustova pomlad, ki smo si ga izposodili za naslov razstave. Študentje grafičnih in interaktivnih komunikacij so njeno predlogo razstavili in v barvah avantgarde pripravili kot 3D-animacijo, v kateri se nam Černigojeva grafika predstavi kot Tržaški ambient iz leta 1927. Slikarske oblike, razrezane na ploskve, so v animaciji dobile volumen in se v trajanju sestavljajo in razstavljajo, kot bi jih umetnik razrezal in komponiral z grafičnim nožkom.
Kompozicije na razstavi, ki so grajene z geometrijskimi liki, so kot polje, preproge različnih formalnih izhodišč. Ponavljanje v različnih formalnih izvedbah raziskovalno preverjamo s posodobitvami na presečišču klasičnega likovnega snovanja z nadgradnjo v digitalnem prostoru. Ob Kosovelovi dediščini smo se v grafičnem oblikovanju navezali tudi na kvadratno polje Brumna, ki nas je s kvadratom navdihnil do zasnove nove črkovne vrste. S ploskve smo prestopili v prostor s pomočjo tehnologije digitalnega in 3D-tiska ter tako podobe prevedli v izkustvo tudi slepim in slabovidnim. V slikarskih detajlih pa smo iskali priložnost za gradnjo tekstilnega vzorca, ki smo ga premišljevali tudi v kontekstu embalaže, vaznega slikarstva in klasičnega kolaža. S tem se navezujemo na izhodišča avantgard, ki so si želele biti samosvoje in predvsem priti do različnih življenj, bivanj, onkraj umetnosti. Avgust spomladi je bivanje v razširjeni skupnosti, v kateri smo zgradili sodelovanje med neformalnim in formalnim izobraževanjem. To vez pa vključujemo tudi v projekt Eutopia, del Univerze v Ljubljani.
Projekt je nastal v sodelovanju javnega zavoda Pionirski dom – center za kulturo mladih in Naravoslovnotehniško fakulteto, Oddelkom za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, v sodelovanju z vodjo projekta doc. Borisom Bejo in sodelavci: dr. Gregorjem Franknom, Jonom Brcetom, mag. Tanjo Medved.
