Praktično usposabljanje študentov Grafične in medijske tehnike se izvaja v 5. semestru študija v obsegu 15 delovnih tednov (600 delovnih ur).
Študenti se lahko usposabljajo v manjših in večjih grafičnih, medijskih in papirnopredelovalnih podjetjih, založništvu, oblikovalskih in oglaševalskih agencijah, medijskih hišah, izobraževalnih ustanovah, raziskovalnih inštitutih s področja grafične dejavnosti, trgovini in državni upravi.
Praktično usposabljanje se v načelu deli na informativno spoznavanje gospodarske družbe oziroma delovne sredine ter delno aktivno in aktivno vključevanje študenta v izvajanje delovnih nalog pod vodstvom mentorja.
Okvirni načrt je naslednji:
Prvi teden: Informativno spoznavanje delovanja gospodarske družbe obsega seznanjanje z organizacijo družbe, tokom informacij, organizacijo delovnega procesa, načinom zbiranja in obdelave podatkov, povezanostjo med oddelki in službami, organizacijo zagotavljanja kakovosti in podobno.
Drugi in tretji teden: Delno aktivno spoznavanje delovanja delovnega procesa ob sprejemanju manjših delovnih zadolžitev, povezanih z razvojem, načrtovanjem, proizvodnjo, proizvodnim procesom in obvladovanjem kakovosti.
Preostalih 12 tednov: Aktivno vključevanje v delovni proces. V tej fazi, ki je najpomembnejša, naj bi se študent aktivno vključil v eno izmed naslednjih področij: razvoj, načrtovanje izdelkov in proizvodnih procesov, vodenje zaključenih proizvodnih procesov ali obvladovanje kakovosti.
Stopnja aktivnega vključevanja je odvisna od velikosti in vrste proizvodnega programa družbe in je rezultat sodelovanja med koordinatorjem praktičnega usposabljanja na fakulteti in mentorjem, ki je v gospodarski družbi zadolžen za izvajanje praktičnega usposabljanja.
Osnovno vodilo pri izbiri podjetij, v katerih se bo izvajalo praktično usposabljanje, je njihova pripravljenost za aktivno vključevanje študentov v proizvodni proces in njihova pripravljenost, da svoje specifično znanje posredujejo študentom. Mentor v podjetju je delavec, zaposlen v podjetju, katerega izobrazba ni nižja od tiste, ki jo bo študent pridobil po zaključku študija; imeti mora tudi delovne izkušnje na ustreznem strokovnem področju. Izjemoma lahko pri posameznih izvajalcih, kjer nihče izmed zaposlenih ne izpolnjuje pogojev, za mentorja določijo zaposlenega, ki ima največ izkušenj z zahtevnimi in odgovornimi nalogami.
Mentor v podjetju naj bi skrbel za vključevanje študentov na praktičnem usposabljanju v delovni proces in jim omogočal, da pridobijo potrebne informacije o delovanju podjetja. Mentor na fakulteti in tema za seminarsko nalogo se določita že pred začetkom prakse. Mentor na fakulteti v sodelovanju z mentorjem v podjetju pripravi konkreten program praktičnega usposabljanja in študentu pomaga z nasveti.
Koordinator na visoki šoli prevzema organizacijo in posredovanje mest za opravljanje praktičnega usposabljanja in v določeni meri mentorsko vlogo.
Študent na praksi vodi dnevnik na podlagi splošne dispozicije in konkretnega programa usposabljanja. Končni izdelek praktičnega usposabljanja je seminarska naloga, ki jo študent izdela na podlagi dnevnika in rezultatov praktičnega usposabljanja ter odda mentorju na fakulteti najkasneje 2 meseca po končani praksi. V nasprotnem primeru mora prakso ponovno opravljati.
Mentor v podjetju oceni predvsem samostojnost in uspešnost študenta pri aktivnem vključevanju v delovni proces in izpolni Potrdilo o opravljenem praktičnem usposabljanju. Potrdilo in pregledano seminarsko nalogo pošlje mentorju na fakulteto, ki nadalje oceni praktično usposabljanje. Opravljeno prakso vpiše v VIS koordinator prakse. Ocena je opisna (»opravljeno«).
Študente in mentorje na fakulteti in v podjetju pozivamo, da program praktičnega usposabljanja usmerjajo v izdelavo diplome (eksperimentalni del in nadgradnja seminarske naloge).
dr. Mirjam Leskovšek, univ. dipl. inž.
III. nadstropje, soba št. 316
E-pošta: praksa@ntf.uni-lj.si
Tel.: 01 / 200 32 66
dr. Mirjam Leskovšek, univ. dipl. inž.
III. nadstropje, soba št. 316
E-pošta: mirjam.leskovsek@ntf.uni-lj.si
Tel.: 01 / 200 32 66