Tehnične tekstilije, ki se uporabljajo za oblačilne namene (“cloth tech”) so predvsem vlaknovine oz. netkane strukture. Vlaknovine se uporabljajo tudi v obutveni industriji in so izdelane predvsem za funkcionalne namene v obutvi, pri čemer estetske lastnosti niso tako pomembne. Uporabljajo se predvsem za oporo in ojačitev obutve.
To so lahko tkanine, pletiva ali vlaknovine oz. netkane strukture, izdelane direktno iz vlaken, prej ali sukancev, predvsem iz kemičnih vlaken, v manjši meri tudi iz naravnih vlaken.
Zahteve pri tovrstnih materialih so predvsem v smeri dobrih mehanskih lastnosti (pri tlačni obremenitvi), odpornosti proti obrabi, dobrih prepustnostnih lastnostih, toplotni upornosti in s tem povezane strukture vlaknovine oz. kompozitnega materiala. Namen magistrskega dela je tako ugotavljati vpliv tehnološkega postopka na odzivnost obutvenih vlaknovin izdelanih po dveh različnih tehnoloških postopkih (premazovanje in laminacija). Rezultati raziskave so pokazali, da imajo laminirani vzorci višjo pretržno napetost in elastični povratek pri tlačnem obremenjevanju od premazanih vzorcev. Po obdelavi se pretržna napetost zmanjša pri laminiranih vzorcih L1, L2 in L4 (pri L2 in L4 malenkostno), pri čemer obdelava ne vpliva na elastični povratek pri tlačnem obremenjevanju. Laminirani vzorci imajo tudi višjo prepustnost vodne pare in nižjo absorpcijo vode od premazanih vzorcev, pri čemer se po obdelavi ne spremenita bistveno. Obdelava vzorcev za 24 ur v destilirani vodi in obremenjevanje pri obremenitvi 789,6 N vpliva le na znižanje pretržne napetosti pri laminiranih vzorcih in kapilarnega dviga pri enem od laminiranih (L3) in premazanih vzorcih (P5) in zvišanje zračne prepustnosti laminiranih vzorcev. Pri premazanih vzorcih zračne prepustnosti namreč ni bilo moč izmeriti.
Vir: https://www.researchgate.net/publication/335933553_Influence_of_Technology_Process_on_Responsiveness_of_Footwear_Nonwovens
Vas zanima katere so tujerodne invazivne rastline in zakaj se uporabljajo v tekstilstvu? Poglejte si v videoposnetku:
V sklopu ARRS projekta »Okolju prijazna in-situ sinteza ZnO nanodelcev za razvoj zaščitnih tekstilij« in doktorske disertacije mlade raziskovalke Anje Verbič razvijamo inovativne postopke direktne sinteze ZnO na tekstilu, za doseganje več-funkcionalnih zaščitnih lastnosti z uvajanjem naravnih učinkovin pridobljenih iz rastlin ter plazemske tehnologije.
Pripravila: Anja Verbič
Slika: Tekstilija brez ZnO nima zadostne zaščite proti UV sevanju (levo), med tem, ko izkazuje tekstilija, kjer smo ZnO delce oblikovali s pomočjo rastlinskih izvlečkov direktno na njej, odlično zaščito proti UV sevanju (desno).
V okviru naše raziskave smo primerjali enajst različnih laminatov, od tega osem dvoslojnih in tri trislojne. Razlikujejo se po licni strani laminata (pletivo, netkana tekstilija), gostoti, debelini pene in posebnih lastnostih (večja zračna prepustnost in pene z nizkimi emisijami hlapnih organskih spojin). Glede na različne vrste laminatov se pri izdelavi uporabljajo tudi različni postopki laminiranja kot so: hot-melt, plamenska laminacija in laminiranje s prahom. Namen raziskave je bil primerjava laminatov raznih struktur za avtomobilske sedeže, ki so izdelani z različnimi postopki laminacije, ter bil ugotoviti, katera kombinacija oziroma struktura laminata je najbolj optimalna za avtomobilski sedež. Izmerjene lastnosti analiziranih laminatov so odpornost na drgnjenje najmanj 1.000 do največ 36.000 obratov potrebnih za pretrg, ognjevarnost- samougasnost do druge oznake ali do prve oznake, prepustnost vodne pare – najnižja vrednost 59,17 gm-²h-1 in največja vrednost 89,35 gm-²h-1 , zračna prepustnost- od 0,901 m³/m²min do 21,181 m³/m²min, pretržna sila- od 39,27 N do 155,35 N, pretržni raztezek- od 40,29 % do 152,02 %, toplotna prevodnost- od 0,082 Wm-1K-1 do 0,173 W m-1K-1, razslojevanje- v vzdolžni smeri najmanj 3,34 N največ pa 9,88 N ter v prečni smeri- od 3,29 N do 8,39 N, ploščinska masa- od 168 g/m² do 660 g/m² in debelina- med 2,165 mm in 10,323 mm. Na preiskane lastnosti laminatov ne vplivata gostota in debelina pene, saj so si rezultati ne glede na razlike v peni precej podobni. Netkane tekstilije niso najbolj primerne kot druga komponenta laminata, ker so manj obstojne na drgnjenje in imajo slabšo natezno trdnost. Laminati s pletivom imajo dobro odpornost na drgnjenje, visoko zračno prepustnost in prepustnost vodne pare. So samougasni do prve ali druge oznake, kar pomeni, da od začetka vžiga zgorijo največ 50 mm. Trislojni laminati imajo slabšo toplotno prevodnost in zračno prepustnost kot dvoslojni laminati.
Rezultate raziskave smo objavili v reviji Autex Research Journal..
Pripravila: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc
Pri vajah predmeta Tkanine, ki je v letnem semestru 1. letnika visokošolskega študijskega programa Tekstilno in oblačilno inženirstvo, študenti skozi prakso pridobijo teoretične osnove tehnike snovanja, vdevanja in tkanja. Vsak študent izbere štiri različne vezave in primerno prejo za votek ter po lastnem navdihu izdela tkanino. S kombinacijo osnovnih vezav, prej različnih barv in finosti v votku in z različno gostoto votka so pod mentorstvom prof. Matejke Bizjak in asist. Klare Kostajnšek nastali zanimivi tkani vzorci.
Vzorci so bili predstavljeni na 48. simpoziju o novostih v tekstilstvu, ki je potekal 9. junija 2019 na OTGO.
Pripravila: asist. Klara Kostanjšek
Ob zaključku študijskega leta 2018/19 so se s svojimi izdelki na temo VERTIKALNO VRTNARJENJE predstavili tudi študenti 2. letnika Tekstilnega in oblačilnega inženirstva in študenti na izmenjavi Erasmus pri predmetu Načrtovanje tekstilij in udobnost oblačil, pod mentorstvom: izr. prof. Tatjane Rijavec, asist. dr. Tanje Podbevšek in mag. Stanke Kek.
Ob zaključku letnega semestra 2018/19 so študenti 3. letnika Tekstilnega in oblačilnega inženirstva, pod vodstvom izr. prof. dr. Tatjana Rijavec pri predmetu TEHNIČNE TEKSTILIJE IN KOMPOZITI izdelali svoje prve kompozite.
(avtor fotografij: Mirjam Leskovšek)
V okviru diplomskega dela študentke Sonje Mlinar je potekala zanimiva raziskava na temo RAZVOJA OBUVALA NAMENJENEGA UPORABI PO ZIMSKI ŠPORTNI AKTIVNOSTI. Delo je potekalo v sodelovanju z Alpino, tovarno obutve, kjer se je mlada diplomantka tudi zaposlila.
Izvleček:
Za zimsko športno obutev in obutev nasploh je pomembno, da je izdelana iz kvalitetnih materialov, ki ne prepuščajo vode, a hkrati dihajo. Za zunanje dele se največkrat uporablja usnje, prevlečene materiale ali laminirane tekstilije. Podloga pa je običajno izdelana iz netkanih ali laminiranih tekstilij ali usnja. Vmesni materiali, namenjeni za ojačenje so pogosto izdelani iz termoplastičnih materialov v obliki tkanin ali vlaknovin. V sklopu diplomske naloge je bilo izdelano enostavno obuvalo, ki je namenjeno nošenju po končani zimski športni aktivnosti. Izbrani so bili štirje premazani materiali, od tega eden z mikroporoznim premazom in snutkovnim pletivom, pet laminatov, od tega trije z mikroporoznim premazom in snutkovnim pletivom ter ena netkana tekstilija. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri izbrani material ima najbolj primerne lastnosti za zunanji del ali podlogo obuvala, namenjenega uporabi po zimski športni aktivnosti. Najpomembnejše lastnosti, ki jih mora material imeti so dobra pretržna trdnost, odpornost proti drgnjenju, zračna prepustnost, prepustnost vodne pare, toplotna prevodnost in hkrati ne sme prepuščati vode. Pri raziskavi je bilo ugotovljeno, da imajo premazani materiali dobro pretržno trdnost in odpornost proti drgnjenju, ne prepuščajo vode in hkrati ne dihajo. Laminati prav tako kažejo dobro pretržno trdnost in odpornost proti drgnjenju, a tistim, ki vsebujejo mikroporozni premaz, ni bilo mogoče izmeriti zračne prepustnosti. Najslabšo pretržno trdnost in odpornost proti drgnjenju je pokazala netkana tekstilija, ki pa ima dobro zračno prepustnost in prepustnost vodne pare.
Vir besedila in slik.
Pripravila: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc.
Raziskava: v okviru doktorskega dela kandidatke Špele Bezgovšek. Članek: INFLUENCE OF THE NONWOVEN GEOTEXTILES STRUCTURE PARAMETERS ON SEPARATION AND FILTRATION IN ROAD CONSTRUCTION avtorjev Špela Bezgovšek, Dunja Šajn Gorjanc, Boštjan Pulko, Stanislav Lenart; sprejet v objavo v mesecu februarju 2019 v reviji Autex Research Journal.
Področje tehničnih tekstilij, ki je zabeležilo pozitivne gospodarske in zaposlitvene trende v EU, je primer “tradicionalnega sektorja”, ki se je uspel prenoviti v nov poslovni model, v celoti prilagojen potrebam nove industrijske revolucije (pametnejši, bolj vključujoč in bolj trajnosten). Tekstilni materiali in tehnologije na področju tehničnih tekstilij so ključne inovacije, ki bi lahko pomagale odgovoriti na izjemno raznolike družbene izzive.
Tehnične tekstilije v drugih industrijah delujejo kot gonilo, saj so neločljivo povezane z alternativnimi materiali (lahke, prožne, mehke, (več)funkcionalne, trajne) in novimi tehnologijami (prožne, stalne, vsestranske).
Narava vlaken (poliester, polipropilen, viskoza, bombaž, ogljik, steklo, aramid itd.) in izbira najustreznejših tehnik proizvodnje (predenje, tkanje, vpletanje, pletenje, netkani materiali itd.), vključno s postopki končne obdelave (barvanje, tiskanje, premazovanje, laminiranje itd.), proizvajalcem tehničnih tekstilij omogočajo, da ponudijo tekstilne rešitve, ki zagotavljajo mehanske lastnosti, možnosti zamenjave ali zaščitne lastnosti, ki ustrezajo posebnim potrebam končnih uporabnikov. Zato opredelitev ni odvisna od surovin, vlaken ali uporabljene tehnologije, temveč od končne uporabe proizvoda.
Eno od prioritetnih področij, ki ima po podatkih EDANE (evropsko združenje na področju vlaknovin) 3-odstotno letno rast, predstavljajo tehnične tekstilije, znotraj le-teh pa geotekstilije. Geotekstilije (geotech) so prvenstveno namenjene za zemeljska dela, predvsem pri nizkih gradnjah.
Geotekstilije so lahko sestavljenem iz treh strukturno različnih materialov: tkanih, pletenih in netkanih struktur, pri čemer se zaradi raznolikih lastnosti (ojačitev, ločevanje, filtracijske lastnosti) in njihove osnovne cene uporabljajo na tem področju prvenstveno netkane tekstilije (vlaknovine). Vlaknovine, ki se uporabljajo kot geotekstilije so večino izdelane po suhem (mikalniškem) ali ekstrudiranem postopku in utrjene mehansko (z iglanjem) ter termično (kalandriranje ali z vročim zrakom).
Preglednica: Ugotavljanje vodoprepustnosti in lezenja geotekstilije pri 24-urni tlačni obremenitvi 500 kPa.
Pripravila: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc
Raztegljiva (streč) oblačila z elastani so zaradi enostavne nege med potrošniki zelo priljubljena. Vendar pa se zaradi nižjih cen in boljših negovalnih lastnosti oblačil v primerjavi z elastani, v zadnjih letih tržno vse bolj uveljavljajo poliestrska vlakna iz polibutilentereftalata (PES/PBT), ki spadajo v skupino visokoelastičnih vlaken z elastičnimi raztezki nad 100 odstotkov. Ker pridobijo visoko elastičnost šele po toplotni obdelavi (npr. pri pranju pri 95 °C), so tudi tehnološko manj zahtevna za pletenje in tkanje.
PES/PBT najdemo v različnih tkaninah in pleteninah za srajce, majice, hlače, v jeansu itd. Na Japonskem jih tako uporabljajo za izdelavo finega spodnjega perila, prav tako v ZDA, kjer poleg spodnjega perila iz mešanic izdelujejo tudi športna oblačila, saj se poleg dobre elastične povratnosti odlikujejo tudi po nizkem navzemanju vode. Zaradi dobre obstojnosti na klor in dobre dimenzijske stabilnosti v mokrem se v mešanicah uporabljajo tudi za izdelavo kopalk.
Tako je bila v diplomskem delu študentke Polone Šepic raziskana uporabnost preje PES/PBT za vrhnja samostoječa oblačila, kot so samostoječe majice brez naramnic in samostoječi dolgi rokavi. Dodatno je bila, zaradi ustrezne elastičnosti, raziskana tudi oprijemljivost oblačil s kožo.
Vir: Uporabnost visokoelastične poliestrske preje za pletena vrhnja oblačila in modne dodatke: diplomsko delo, avtor: Polona Šepic (repozitorij UL).
Ooops...
It looks like you're using an old version of your browser.For the best experience, please update your browser or use alternative options as Mozilla Firefox and Google Chrome.