Študenti magistrskega študija Grafične in interaktivne komunikacije so pri predmetu Likovne analize grafičnih izdelkov 2 snovali pod mentorstvom doc. Borisa Beje ter s končnimi izdelki sodelovali na Svetlobni gverili. Več o Prostorski centrifugi na povezavi ter v nadaljevanju objave.
S svetlobo lahko prestopamo najrazličnejše prostore. Ta je omogočila prve jamske poslikave in z odtisi, podpisi na jamskih stenah ustvarila tudi potrebo, da si je človek začel oblikovati lasten prostor. Ta jamski lok je ostal z nami, kjer platonsko premišljujemo senčne silhuete na najrazličnejših površinah, ki v sodobnem času z mobilnostjo dosegajo naslovnike v najrazličnejših prostorih. Predpogoj zavedanja in umeščanje posameznika v prostor je njegov prostorski križ, ki smo ga s študenti Naravoslovnotehniške fakultete udejanili skupaj v Fosterjevem vrtu.
Zeleno oazo v mestnem tkivu Fosterjevega vrta dopolnjuje spomenik Jožetu Toporišiču in kamniti vodnjak, ki s krožno obliko vabi k premisleku skupnosti. S študenti smo se ob naslovu 23. Svetlobne gverile, ki je delovala pod skupnim imenovalcem Prostor, naslonili še na Ravnikarjevo dediščino in tako prostor, besedo, svetlobo povezali z arhitektovim delom, ki nas je nagovoril preko Ferentovega vrta. Edvarda Ravnikarja smo pri predmetu Likovne analize grafičnih izdelkov 2 srečali pri različnih vsebinah, pri zasnovah republiškega grba, pri oblikovanju naslovnic revij in denarja oziroma obveznic, oblikovanju znaka in razširjeno pri predstavitvi Smeri B, s katero je Ravnikar sooblikoval začetek formalnega študija grafičnega oblikovanja pri nas.
Vsak premislek o prostoru je razmišljanje o odnosih. S prostorom gradimo najrazličnejše priložnosti za uporabnike, ki nam pomagajo dopolnjevati in nadgrajevati konstante prostorskega križa. Projekt, ki je nastal pri predmetu Likovne analize grafičnih izdelkov 2, se loteva tematiziranja odnosov, ki smo jih s sodobnimi vezmi spremenili, nekatere pa tudi pozabili. V preteklosti so se ljudje srečevali ob vodnjakih, danes se srečujemo s sosedi ob smetnjakih. Z vodnjakom smo premišljevali metaforo pranja umazanega perila in se tako opravljanju zoperstavili z definicijami prostora, ki smo jih našli v notranjem in zunanjem prostoru. Vodnjak v parku je ponovno dobil svojo funkcijo, kjer je vodo zamenjala svetloba, ki je v ritmu svetlobnih filtrov ves čas spreminjala naše definicije in v zamejenost formata vnašala gibanje, trajanje, prelivanje….
Hitrost menjavanja informacij smo z mladimi premišljevali tudi v kontekstu trajnosti. Spraševali smo se, kaj nam pomeni embalaža, s katero polnimo zabojnike, in kaj nam pomenijo kratki nagovori, ki so postali prostorske definicije vljudnosti, da bi se lahko čim hitreje spet vrnili v prostor, ki nam je domač, individualiziran, skrit in odmaknjen od naključij vsakdanjosti?
Prostorska intervencija se z branjem izjav na perilu povezuje s smermi študija, kjer si grafični medij podaja roko z oblikovanjem in raziskovanjem tekstila. Po zgledu Smeri B smo izhajali iz pravokotnika, kjer smo s prepogibanjem dobili risbo tlorisa, katerega smo izrisali v linearni perspektivi. Te nove prostorske rezultate smo opremili s tipografijo in jo v nadaljevanju oblikovali v definicijo skupinskega prostora, ki je v vrtu predstavljal križišče različnih oblikovanih izjav na ravni likovne podobe in na ravni sporočila.
Naš tekstil v prostorksi centrifugi je bil izčiščeno in oprano perilo, kjer se je belina platna spreminjala v skupinski prostor izjav mladih, v katerih smo lahko med drugim prebirali, kje in v kakšnih prostorih si želijo oblikovati svojo grafično prihodnost.
Avtorji: Lara Mrhar, Pia Vinka Klajić, Ana Jakončič, Liza Štandeker, Tina Ružič, Laura Robek, Nuša Karo, Nika Perovnik, Erika Grum, Ana Kompara, Urška Klenovšek, Anja Jerala, Špela Malc, Gregor Oštir, Hana Ocvirk, Tea Sevšek, Tjaša Merlin, Nika Udovič, Eva Klemenčič, Lana Šušteršič Jeršin, Valentina Teršek, Lara Zuza, Ivana Koron, Lara Može, Sara Ana Kambič, Teja Gričar, Anuška Đogić, Nina Rojc, Gaja Bajc, Sara Štemberger, Nino Volf, Eva Bevk, Gracija Čepič, Hana Bajt, Nataša Trček, Špela Bajrič, Neja Žgavec in Maja Černe.
Mentor: doc. Boris Beja
