Ta veseli dan kulture s študenti NTF na javni predstavitvi v Narodni galeriji
Zgodovina umetnosti doživi svoj največji prelom z iznajdbo linearne perspektive v obdobju renesanse, katera je ustvarjalcem omogočila upodobitev vserazsežnostnega prostora na dvodimenzionalnem nosilcu. Ta revolucionarna likovna iznajdba deformacije prostora je na slikovnih ravninah vztrajala vse do novih izumov ob koncu devetnajstega stoletja, ko se je prostor v likovni formi začel abstrahirano razkrajati in vnovič sestavljati s primarnimi likovnimi elementi.
Slikarstvo, tisto, ki se je najbolj nazorno trudilo upodobiti naravo, je vztrajalo na oblikotvornosti ter artikuliranju površine. To še vedno počne tudi danes. Globina na tej dvodimenzionalni ploskvi nastopa kot konstrukcija, laž, v katero ne moremo vstopiti z lastnim telesom, marveč lahko k njej le pristopimo. Vidno zaznavanje nam s pomočjo našega imaginarnega sveta omogoča najrazličnejše pristope in prestope v svet, ki ga je do neke mere definiral ustvarjalec.
Navezava likovnega in vizualnega je prestopila v novo podobo ter izkustvo tudi pri projektu Tipnih slik in interpretacij iz zbirke Narodne galerije v Ljubljani, pri katerem sta študenta Jure Klokočovnik in Jan Češnjevar obiskovalcem galerije ponudila drugačen pogled in izkustvo tudi tistega, česar nam slikarji niso upodobili na svojih platnih. Gre za posnetek in reinterpretacijo štirih slikarskih del z naslovi Avtoportret Ivane Kobilce, Zamorka Antona Ažbeta, Upodobitev zasnežene Ljubljane in Ribjega trga Pavla Künla ter kultnega Kobilčinega dela Kofetarica, Starka kavopivka.
Vsa izbrana dela so bila natisnjena s 3D tiskom, in sicer z ekstrudiranjem termoplastičnega materiala. Kot termoplastični material je bil uporabljen biopolimer polimlečne kisline v beli barvi. V bližnji prihodnosti imamo namen digitalne modele pretvoriti v fizične tudi z drugimi tehnologijami 3D tiska, ki v procesu izdelave uporabljajo materiale, kateri so po naravi bližji klasičnim kiparskim materialom, kot sta kamen in glina.
Slikarsko delo je v interpretaciji študentov Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za grafiko in informacijsko tehnologijo, prestopilo iz svoje zamejenosti in omejenosti v trirazsežni prostor v obliki dveh reliefov in dveh objektov. Obiskovalcem smo ponudili vpogled od zadaj in se tako navezali na kultno sliko Las Meninas iz madridskega Prada, kjer Velazquez upodobi zadnjo stran svojega platna, s katerim nas opozarja, da je vedno nekaj zadaj in da se ne smemo zadovoljiti površinskim nagovorom.
Digitaliziran in s pomočjo tehnologije natisnjen izdelek prej omenjenih slikarskih del je sedaj na voljo tudi ranljivim skupinam, ki bodo lahko z obiskom Narodne galerije dobili likovno in taktilno izkustvo, česar v galerijah načeloma ne počnemo. Obiskovalcem je sedaj na voljo, da se ga lahko dotaknejo in tako pridobijo nove izkušnje dojemanja likovnega dela. S prevodi pa smo ustvarjalci preverili, kje so lahko še možne izboljšave, katere bomo vključili v nadaljnji proces.
Projekt sta mentorsko podprla profesorja dr. Deja Muck in doc. Boris Beja.
