V petek, 15. septembra 2023, je na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekala izjemno zanimiva novinarska konferenca, na kateri je avtorica Klementina Možina skupaj z recenzentkama knjige, prof. dr. Petro Černe Oven in mag. Majo Gspan Vavpetič, predstavila svoje najnovejše delo Tipografska kunšt: Upodobitev informacij.
Sporočilo za javnost
Klementina Možina je izdala dve monografiji z naslovoma Knjižna tipografija (2003) in Mikrotipografija (2009). Tokrat najavljamo njeno tretjo knjigo – Tipografska kunšt: Upodobitev informacij (2023).
Novo izdano delo je namenjeno vsem, ki vas zanima t. i. črna umetnost v konvencionalnem tiskanem mediju ali v najsodobnejših digitalnih medijih. Torej vsem, ki vas področje grafike zanima, ste z njim strokovno, znanstveno ali ljubiteljsko povezani. Če vas veseli tipografija, njena uporaba in oblikovanje, boste delo prebrali ali celo uporabili.
»S humornim naslovom Tipografska kunšt primerno in jasno razčleni ter razumljivo in strokovno utemeljuje vsebine s področja, kategoriziranega na širšem področju oblikovanja.« (mag. Maja Gspan Vavpetič, oblikovalka vizualnih komunikacij)
Grafična stroka je – kot po vsej »celinski« Evropi – k nam prišla iz nemško govorečih področij. Ne samo izraze, tudi tipografska in grafična pravila smo prevzeli iz teh dežel. Hkrati smo prevzemali prve načine t. i. tipografskega in grafičnega oblikovanja. V tiskarskem priročniku iz leta 1937 avtor Miroslav Ambrožič posebej poudari, da gre za prvi priročnik v slovenskem jeziku, saj je želel podati strokovno knjigo v domačem jeziku. V Blejčevem Priročniku za ročne stavce (1957) beremo, da so »glavne smernice za tipografsko oblikovanje tiskovin posneli po knjigi Die Kunst der Typographie.« Ob pregledu omenjene knjige (1939) Paula Renerja opazimo, da so temeljna načela tipografskega in grafičnega oblikovanja povzeta po tem viru. – Navkljub »politični odrezanosti« od evropskega napredka lahko rečemo, da je »sodobno« oblikovanje prišlo tudi na južno stran Alp. Morda z delnim zamikom, a vendarle smo sledili oblikovalskemu razvoju. Nekaj podobnega oziroma še večje sledenje evropskim oblikovalskim slogom zaznamo s prevodom Ruderjeve Typographie v poznih 70. letih preteklega stoletja.
Osnova naše grafične stroke je nemško govorno področje. Pričujoče delo dopolnjuje stroko z anglosaškim izrazjem, ki je z uporabo računalnikov, računalniških programov in sodobnih medijev (npr. televizija, internet) ter naprav (npr. tablice, pametni telefoni) prišlo na to področje.
Delo je razdeljeno na 18 poglavij, ki jih dopolnjujejo številna podpoglavja. V prvem poglavju je obdelan zgodovinski razvoj pisave. Z drugim poglavjem se prične področje tipografije. To je razdeljeno na dele črk, različice pisave, tipografski merski sistem, črkovne sloge, poravnavo besedila, dolžino vrstic, prazen prostor med črkami, besedami in vrsticami, tj. razmik, števila. Nato sledijo poglavja o zrcalu s praznimi robovi, poudarjanju, okrasnem gradivu, umiku in zadnjo vrstico v odstavku, paginaciji, opombah, marginalijah, slikovnem gradivu s podpisi, razpredelnicah in preglednicah, poeziji, dramatiki, začetnih in končnih straneh poglavij, bibliografiji, vsebinskem, pojmovnem in imenskem kazalu ter opremi izdanega dela, tj. notranji in zunanji opremi. Dodani sta še poglavji o Korekturi in korekturnih znamenjih ter obsežen Tipografski terminološki slovar. Delo vsebuje številno slikovno gradivo, preko 345 slik, da bi bila vsebina čim bolj nazorno pojasnjena.
»Hierarhija učbenika je smiselna, obravnava zgodovinsko perspektivo in le-to smiselno razširi na popolnoma praktično uporabo, pravila in zakone na področju tipografije. Čeprav prinaša kombinacijo dveh prejšnjih znanstvenih publikacij dr. Klementine Možina, je ravno razširitev in sprememba v fokusu publikacije izrednega pomena. Knjiga namreč prinaša znanja, ki so se v času demokratizacije orodij za oblikovanje teksta v veliki meri žal izgubila, saj že trideset let vstopajo na področje laiki in ljudje brez ustrezne tipografske izobrazbe.« (prof. dr. Petra Černe Oven, raziskovalka in oblikovalka)
»Srečevanju z eno bistvenih lastnosti, čitljivostjo, avtorica daje velik poudarek skozi razlago okolja kompleksnih tiskovin od pravilne priprave besedila za tipografsko oblikovanje, do izbora pričakovanih lastnosti za uporabo v drugih specifičnih medijih.« (mag. Maja Gspan Vavpetič, oblikovalka vizualnih komunikacij)
Želimo, da bo delo v vaših rokah uporabno in da bo dobro služilo namenu stroke, ki je izredno lepa, ne glede na to, v katerem mediju se pojavi – konvencionalnem ali najbolj digitaliziranem sodobnem.
Knjižno delo Tipografska kunšt: Upodobitev informacij je izdala Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta.
Knjiga je večbarno natisnjena v velikosti 197 × 236 mm in obsega 275 strani. Cena je 35 EUR. Več informacij lahko dobite na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Knjižnici Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje (e-naslov: library@ntf.uni-lj.si), ali vodji založništva, prof. dr. Diani Gregor Svetec (e-naslov: diana.gregor@ntf.uni-lj.si).