Srčno vas vabimo na odprtje skupinske razstave Krajine kolektivnega spomina, ki bo v petek, 20. marca 2026, ob 18:00 v kranjski Galeriji Janeza Puharja, Stolp Škrlovec.
Razstava Krajine kolektivnega spomina predstavlja mejnik s strani EU podprtega projekta Knots and Patterns, v katerem trije partnerji iz Slovenije, Grčije in Poljske raziskujemo tekstilno dediščino regij, v katerih delujemo. Poleg razstave, na kateri je predstavljenih 26 tekstilnih in avdiovizualnih del, je projekt razvil tudi sodelovalni digitalni arhiv lokalnih tekstilnih dediščin, ki dokumentira ustvarjalne procese in predstavlja rezultate s pomočjo digitalnega pripovednega orodja.
V okviru treh umetniških in raziskovalnih rezidenc se projekt osredotoča na tekstilno dediščino kot živo nosilko kolektivnega spomina, oblikovanega skozi družbene odnose, situirano znanje in senzorične izkušnje. Čeprav je vsak nacionalni kontekst obravnaval različne zgodovinske in kulturne pogoje, so povezave tekstilnih krajin skupne in obravnavajo, kako tekstilne prakse prenašajo spomin, identiteto, trajnostne prakse in vrednote tako skozi dis/kontinuiteto kot trans/formacijo.
Krajine kolektivnega spomina
Pomemben element poljske rezidence je bilo spoznavanje tekstilnih tradicij skozi čute, kot so dotik tkanine, vonj volne in zvok kolovrata. Odnosi in povezovanje med skupnostmi, strokovnjaki za dediščino in umetniki so ekipi omogočili uvid o pomenu neposrednega prenosa tekstilnih tradicij ter o pomenu kreativne reinterpretacije tradicionalnih tehnik, motivov in vzorcev, ki jih je mogoče vključiti v trend etno-dizajna. Projekt Tekstilne krajine Pomorjanske sta vodili Monika Górska in Aleksandra Paprot-Wielopolska, izvedel pa ga je Oddelek za etnografijo Narodnega muzeja v Gdansku.
V slovenski raziskavi so dotik, vonj in zvok zaradi hitrega zapiranja in propada tekstilne industrije v veliki meri izginili. Soočeni z več nepričakovanimi izzivi, so se v ekipi soočili s praksami brisanja spomina in identitete. Rezidenca je poudarila pomembnost tekstilne dediščine kot nosilke kolektivnega spomina, zlasti v povezavi s premalo zastopanimi zgodbami znotraj industrije in življenjskimi izkušnjami delavcev, med katerimi so prevladovale ženske. Umetniško vodstvo projekta Tapiserija solz sta v Kranju prevzela Armando D. Cosmos in Klara Debeljak, izvedbo pa BIEN Bienale tekstilne umetnosti.
Grška rezidenca je lokalno tekstilno dediščino obravnavala skozi ekofeministični pogled in s poudarkom na skupnostnih učnih praksah, pri čemer je sledila, kako se tkanje ohranja skozi generacije in kraje. Ekipa se je posvečala trajnosti tako v produkciji tekstilnih materialov kot širše ter v središče kontinuitete postavila izobraževalne modalitete, med katere sodijo medgeneracijsko, translokalno in situirano učenje, pa tudi kolektivni spomin in spolno zaznamovane zgodovine dela. Projekt Translokalno učenje v ženskih tekstilnih skupnostih sta umetniško vodila Lena Gerothanasi in Yorgos Samantas v sodelovanju z Bienalom Zahodnega Balkana.
Pripovedovanje zgodb skozi baze podatkov
S pomočjo pristopa pripovedovanja zgodb skozi bazo podatkov (en. database storytelling), ki ga projekt razvija in uporablja odprtokodne tehnologije, so nastala umetniška dela dokumentirana kot povezani odprti podatki znotraj sodelovalnega digitalnega arhiva in znanstvene baze (podatkovne baze), kar zagotavlja, da je znanje dostopno, povezljivo in dolgoročno ohranjeno v wiki‑baziranem ekosistemu. Digitalno orodje za pripovedovanje zgodb povezuje strukturirane metapodatke in prispevke skupnosti v obliki na podobe vezanih anotacij ter tako podatke preoblikuje v narativ, dokumentacijo pa v dejanje interaktivnega pripovedovanja zgodb prek integriranega orodja PerVisum.
Avtorice in avtorji razstave:
Armando D. Cosmos, Klara Debeljak, Lena Gerothanasi, Yorgos Samantas, Mona Rena Górska, Dimitra Stavropoulou, Eleni Charcharidou, Despoina Marmagka, Afroditi Tziletta, Julia Ciunowicz, Laura Wankiewicz, Aleksandra Skorupka, Jadwiga Ligęza, Inka Fischer, Teja Duhani, Lana Turnšek, Katja Kranjc, Luka Podgoršek, Kaja Rakušček, Sara Petrushevska, Ana Ferjanc, Dragan Hristov, Maria García, Penelope Demou, Olga Katsouki, Katerina Giannakou, Maria Diamanti, Arseni Thomoula, Olga Dritsa, Giangkoulis Savvidis, Paraskevi Pappa, Rena Alexandridi, Apostolia Psilou, Irene Skandalou
Avtorice rezidenčnih projektov:
Anna Ratajczak-Krajka, Krystyna Weiher-Sitkiewicz, Urszula Kokoszka, Aleksandra Paprot-Wielopolska, Mariana Ziku, Klara Debeljak, Zala Orel
Kuratorka: Zala Orel
Oblikovanje razstave: Lovro Ivančić
Razvoj interaktivne spletne platforme: Mariana Ziku
Partnerji:
Zavod Carnica, Narodni muzej Gdansk, Bienale Zahodnega Balkana, Gorenjski muzej, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Center Rog, Arahne d.o.o., Društvo Ženski prostor Powiśle, Muzej v Kwidzynu – enota Muzeja gradu Malbork, Muzej regije Kociewie v Starogardu Gdańskem, HUBAxENERGA, Projekt Pokari, Fundacija Mekeio, Oddelek za likovno umetnost in umetnostno teorijo Univerze v Ioannini
Zahvale:
Marička Rakovec, Dušan Peterc, Bojan Šibenik, Monika Rogelj, Margareta Volk Čalič, prof. Marija Jenko, prof. dr. Matejka Bizjak, izr. prof. mag. Katja Burger Kovič, doc. dr. Klara Kostajnšek, doc. mag. Arijana Gadžijev, asist. Kristi Komel, Uroš Topić, Natalia Maroufof, Nelly Tzimogianni, Blanka Byrwa, Izabela Czogała, Małgorzata Dubasiewicz, Ewa Gilewska, Joanna Jezierska, Danuta Leszczyńska, Barbara Maciejewska, Katarzyna Magierowska, Irena Peplińska, Marta Sznajder, Sebastian Wernik, Dr Victoria Ferentinou, Dr Xenofon Bitsikas, Dr Ioannis Kokkalis, Martha Papadopoulou, Christos Angelopoulos, Maria Pappa, Rodanthi Pappa, Marianna Apostolidou
Sofinancerji:
Evropska Unija, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo in nacionalno dediščino Poljske iz sklada za promocijo kulture