Lepo vabljeni na srečanje VOLNApreja. Po predstavitvah bo prostor za vprašanja in mnenja obiskovalcev, diskusijo predlogov, delitvijo idej. Nato bo sledil interaktiven prikaz predenja volne Kresne Dare Valečič in pletenja z velikanskimi pletilkami Tončke Jankovič. Srečanje se bo zgodilo v petek, 20. marca 2026 ob 14:00 v dvorani Stolpa Škrlovec (vhod skozi Layerjevo hišo, Tomšičeva 32, Kranj).
VOLNApreja srečanje bo združilo izbrane posameznice iz Grčije, Poljske in Slovenije. Čeprav prihajajo iz različnih okolj in generacij, jih povezuje želja po obujanju in ohranjanju tradicionalne pridelave volne – od raziskovanja arhivov in obujanja pozabljenih znanj s pisanjem priročnikov, povezovanja skupnosti in opolnomočenjem lokalnih rokodelcev, vzpostavitvijo manjših proizvodnih linij, ustanovitve fundacije, pa do uporabe volne ogroženih pasem. Njihove navdihujoče zgodbe so dokaz, da so kljub številnim izzivom spremembe, potrebne za ohranjanje znanja naših prednikov, mogoče.
Govornice (Kati Sekirnik (SI), Lena Katerina Gerothanasi (GR), Kresna Dara Valečič (SI), Marta Sznajder (PT), Tončka Jankovič (SI)) se bodo osredotočale na lokalno volno in proizvodni prostor, ki izginja. Opozorile bodo na izumiranje lokalne pridelave volne, pomanjkanje infrastrukture na Evropski ravni, podcenjenost surove volne in izzive, s katerimi se rejci soočajo pri svojem delu. Na srečanju bo bila poudarjena nujnost ponovne vzpostavitve posameznih faz pridelave volne, vzpostavili pa bomo tudi prostor za priznanje zaslug vseh vpletenih v procesu. V zaključni debati, ki bo sledila predstavitvam, se bomo spraševali, kako se lahko pridelovanje lokalne avtohtone volna skozi sodelovanje med pastirji, rokodelci, umetniki, oblikovalci in lokalno industrijo.
Predstavitev predavateljic:
Kati Sekirnik je sourednica priročnika Od rune do volnene preje: Pregled razvoja ovčereje in predenja na loškem, ki je bil izdan v sodelovanju z Loškim muzejem Škofja Loka. Je vodja Rokodelskega centra Škofja Loka (Razvojna agencija Sora), ki predstavlja podporno okolje za ohranjanje in razvoj rokodelstva na Škofjeloškem. Rokodelski center svoje poslanstvo uresničuje preko različnih področij delovanja, od povezovanja in vzpostavljanja skupnosti rokodelcev in rokodelk, skrbi za trajnostni razvoj rokodelstva, produkcije razstav in dogodkov, prenos rokodelskih znanj, projektnega dela do dokumentiranja rokodelskih znanj in veščin. V okviru slednjega je zasnoval rokodelske priročnike, ki se ukvarjajo s posamezno rokodelsko panogo oziroma materialom in služijo kot pripomoček za učenje. Vsebina vsakega je postavljena v etnološko-zgodovinski kontekst, preko besedila, fotografije in videa pa so postopki obdelave in izdelave končnih izdelkov podrobno dokumentirani. Hkrati pa so pomemben dokumentacijski vir.
Priročnik Od rune do volnene preje: Pregled razvoja ovčereje in predenja na loškem
Z željo, da bi se naučila tkati, je Lena Katarina Gerothanasi leta 2002 obiskala Zagori v Epirju na severozahodu Grčije. Njen obisk še vedno traja in od takat je njeno poslanstvo delo z ovčjo volno. Vaščanke starejše generacije so postale njene učiteljice in ji predale znanje celotnega procesa obdelave volne – od runa do končnega izdelka. Pri svojem delu tke z lokalno gorsko volno, izvaja praktične predstavitve o tkanju in polstenju za šole in obiskovalce. Z željo po povezovanju turizma z rokodelstvom in volno je leta 2015 odprla butični penzion z ateljejem. Leto kasneje je zbrala tono volne za proizvodnjo grške preje. Poseben mejnik zanjo predstavlja leto 2021, ko so skupaj s somislečimi kmeti, rokodelci in znanstveniki ustanovili The Pokari Project. Namen projekta je prizadevanje k vrnitvi identitete grški volni. Z vzpostavitvijo manjše proizvodne linije želijo ponovno proizvajati trajnostno grško prejo iz ogroženih avtohtonih pasem ovc. Leta 2025 so v okviru projekta kupili predilnico iz 70. let prejšnjega stoletja. Med njihovimi ljubšimi aktivnostmi je tradicionalna organizacija srečanja ljubiteljev volne v mesecu juliju.
Kresna Dara Valečič je študentka varstvene biologije. Deluje na stičišču biodiverzitete in raziskovanja tradicionalnega znanja v povezavi z rokodelstvom in volno. Njena diplomska naloga raziskuje trenutno stanje volne v Sloveniji ter preučuje, kako kmetje, rokodelci in zakonodaja vplivajo na njeno uporabo, marginalizacijo in zanemarjanje. Poleg akademskega raziskovanja razvija poglobljene rokodelske projekte z uporabo lokalno pridobljene volne, v tesni povezavi z avtohtonimi pasmami ovc in ovčerejci, ki ohranjajo travniške ekosisteme. Pri svojem delu raziskuje kako lokalno ukoreninjene rokodelske prakse prispevajo k skrbi za kulturno krajino in s poudarkom na ohranjanju lokalnih praks povezanih z volno.
Marta Sznajder, skupaj s sodelavcem Sebastianom Gręplarzom vodi poljsko fundacijo The Kashubian Wool Manufacture, ki je bila ustanovljena leta 2018. Pri svojem delu uporabljata tradicionalne metode predelave ovčje in alpakine volne. Cilj fundacije je ohranjanje tradicionalnih rokodelskih tehnik in znanj predenja in mikanja ter preprečevanje, da bi poklica predice in mikalca utonila v pozabo. Volno ovc in alpak pridobivata od živali, vzrejenih na Poljskem. Izdelujeta česano volno, pripravljeno za predenje, ročno predeta prejo ter svoje znanje prenašata na delavnicah. Celoten proces, od čiščenja runa do mikanja, poteka v njuni delavnici. Vse delo je opravljeno ročno, brez industrijskih postopkov. Na tak način pridobivata kakovostno česano volno, primerno za predenje ali polstenje. V njuni ponudbi imata prejo, česano volno in manjše uporabne predmete, vse iz lokalno in etično pridobljenega runa. Delujeta lokalno in v tesnem sodelovanju s skupnostjo. Redno se udeležujeta rokodelskih sejmov, kjer predstavljata svoje izdelke ter vodita rokodelske delavnice. https://www.manufaktura-welny.pl/
Belokranjska rokodelka in ustvarjalka uporabnih volnenih izdelkov Tončka Jankovič pri svojem delu uporablja ovčjo volno avtohtone pasme Belokranjska pramenka. Svoje bogato znanje in strast do dela z volno deli na delavnicah ter na številnih sejmih doma in v tujini. Je tudi soustanoviteljica Hiše zgodb in starih znanj v Adlešičih, kjer obiskovalcem na interaktivno predstavljajo tradicionalni način življenja in običaje v Beli Krajini. Med drugim prikazujejo pridelavo lanu, konoplje in volne ter uporabo teh materialov za izdelavo oblačil, hišnega tekstila (posteljnine, prtov, zaves ipd.) in drugih uporabnih predmetov. S svojim delom in predanostjo širi znanje o pridelavi ter uporabi volne med širokim in raznolikim občinstvom. Tako pomembno prispeva k ohranjanju in obujanju tradicionalnih znanj, ki tonejo v pozabo ter ozavešča o pomenu in številnih prednostih volne.
Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.
Organizator: Zavod Carnica
Partnerji: Layerjeva hiša
Sofinancerji: Ministrstvo za kulturo