Ikat je beseda v indonezijskem jeziku, ki je glede na kontekst lahko samostalnik (vrvica, nit, vozel), glagol (zavezati, oviti) in končna tkanina. Hkrati pa je ikat tudi tekstilna tehnika barvanja za ustvarjanje posebnega sloga tekstilnih vzorcev. Pred tkanjem z vezanjem posameznih niti ali snopov preje s tesnim ovitjem preprečimo barvanje delov preje v želenem vzorcu. Ko je barvanje končano, vezi odstranimo in preje stkemo v blago. Po vzorcu so na ta način lahko obarvane samo osnovne ali samo votkovne niti, lahko pa kar oboje. Ker je oblikovanje tekstilne površine ustvarjeno v preji, sta pri ikatu obe strani tkanine vzorčasti. Značilnost ikata je navidezna zamegljenost tekstilnega vzorca, ki se v končnem blagu popolnoma prikaže šele z določene razdalje.
Študenti so tehniko ikat izvirno poustvarili. Osnovne niti so po odstranitvi ovojev tkali, vezli ali pa so jih pustili kar takšne, kot so nastale po rezerviranju barvanja. Združeni po skupinah so ustvarili deset ikatnih slik, ki stojijo kot skulpture v prostoru, da jih opazujemo z vseh strani.
Razstava v sklopu BIEN 2025
Izbrana dela projekta IKAT (2024) so razstavljena v sklopu BIEN 2025, bienala tekstilne umetnosti, in so na ogled na različnih lokacijah do 14. avgusta 2025.
Avtorji razstavljenih del
Študentke in študenti 3. letnika dodiplomskega študija Oblikovanje tekstilij in oblačil:
Eva Strnad, Tara Urbanč, Julija Muhič, Urban Dereani, Taša Blatnik, Ida Križnič, Larisa Gregor, Ema Cestnik, Filip Minoski, Eli Arapova, Sara Petruševska, Ivona Ivanovska, Kora Meštrović, Laura Guštin, Zarja Pertoci, Zala Šoškič, Brina Cotič, Taja Sejdić, Zala Marolt, Julia Arnšek, Neža Kavčič, Valentina Sinkovič, Lia Likar, Akir Latić, Alja Rojko, Tina Mohorčič, Julija Potočnik
Mentorstvo in podpora
Mentorici: prof. Marija Jenko, doc. mag. Arijana Gadžijev
Strokovna sodelavka: Marjeta Čuk
Fotografija: Jaka Ceglar
