Kulturna dediščina svilogojstva in svilarstva, tradicije in običaji so navdušili študente, da so naravno svilo, prezrto v kaosu sodobnega sveta, vpletli v svoje umetniško ustvarjanje. V neskončnosti prehajanja zemeljskega v transcendentalno je metaforičnost svile razpeta med lahkotnostjo in težo, med mehkobo in ostrino. S prepletanjem niti, za gosenice sviloprejk so to niti preživetja, so študenti poosebljali njihovo virtuozno delo, da bi krhko lepoto postavili pred človeško poseganje v naravne procese.
Razstava v sklopu BIEN 2025
Izbrana dela projekta Svila – material in metafora v ustvarjalnem procesu (2024/2025) je razstavljen v sklopu BIEN 2025, bienala tekstilne umetnosti, in je na ogled na različnih lokacijah v Novi Gorici, Kranju, Idriji in na Jesenicah do 14. avgusta 2025.
Galerija GONG, Nova Gorica
Iz več kot dvesto kokonov lokalne vzreje so študenti odmotali komaj vidne, kot zrak lahke neskončne svilene niti. Združili so jih v prejo za ročno tkanje dvojne tkanine, ki je s skupinskim delom zaživela v slikovito celoto v vzorcu nepravilne šahovnice, kjer se lesk svilenih ploskev izmenjuje s kosmatenim efektom iz moher volne in svile. Predstavljena je v okviru skupinske razstave bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025, v galeriji GONG v Novi Gorici, kjer so na ogled tudi štiri ikatne slike z značilnim zamegljenim vzorcem, ki se popolnoma prikaže šele z določene razdalje. Slike so iz debelejše preje, spredene iz ne odmotanih kokonov in drugih svilenih ostankov. Študenti so jo oplemenitili z rezervirno barvalno tehniko ikat, ki so jo izvirno poustvarili. Osnovne niti so po odstranitvi ovojev tkali, vezli ali pa so jih pustili kar takšne, kot so nastale po rezerviranju barvanja.
Na skupinski razstavi v galeriji GONG sta med drugimi umetniški deli še dve samostojni svileni metafori študentov – Niti življenja, Eme Cestnik in Ujeti zrak, Julie Arnšek. Prva s prostorsko umestitvijo abstraktnih, bubam podobnih svilenih tvorb pooseblja izjemno ranljivo fazo zabubljenja sviloprejk, ključni trenutek v njihovem življenjskem ciklusu. Druga je peresno lahko svileno tkanino utrdila z epoksi smolo po svojem izvirnem postopku, tako da so na površini nastali zračni mehurji.
Layerjeva hiša, stolp Škrlovec, Hiša družine Crobath, Kranj
V Layerjevi hiši v Kranju diorami Taše Blatnik, v katerih so se ugnezdile krhke, lahkotne miniaturne tekstilne strukture, v dialogu s svetlobo ustvarjajo občutek lebdenja. Nasproti so postavljene še tri ikatne slike, v neposredni bližini pa umetniško delo Alje Rojko, ki je s prostorsko umestitvijo Parazit sprožila kopico vprašanj o človekovem obstoju v svetu, ki ga sam v imenu kapitala uničuje. Pa vendar; mar se narava že ne posmehuje njegovemu merjenju moči? Nasproti je Tina Mohorčič z nenavadnimi biomorfnimi formami M81//SVILA pokazala na zanimivo lastnost naravno fleksibilnih materialov. Ko jih utrdimo, trajno redefiniramo njihovo obliko; kot se življenje gosenic sviloprejk nepovratno spremeni, ko se v kokonih preobrazijo v metulje.
Julija Muhič je s tremi kvačkanimi kokoni iz črne žice v stolpu Škrlovec ponazorila ujetost, notranji boj in končni pobeg. Prvi je še povsem ujet v palični strukturi, drugi se osvobaja svojih spon, tretji pa že lebdi v prostoru.
Julija Potočnik je v triptihu asemblažev Lacrimosa, v katerih se lahka svilena struktura iz svile in moher volne pojavlja v združbi s polaroidnimi slikami, inovativno razvila primer tekstilne modularne tvorbe v obliki nakita, ki je razstavljen nekdanji stavbi DZS v Kranju.
Topilnica Hg, Idrija
V idrijski Topilnici Hg, centru za upravljanje z dediščino živega srebra, so predstavljeni digitalni tiski svilenih metafor Valentine Sinkovič, Julije Muhič in Eme Cestnik. Valentina nagovarja gledalca z nadrealistično kombinacijo žive in nežive materije – s prostorsko figuraliko rok nasproti ploskovitosti tekstilnega vzorca. Julija je slikovite kadre iz izvirnih risb ročno spletenih kokonov zložila v strip slikovnih modulov, ki gledalca spomnijo na fasado arhitekture. Ema je naključno postavitev barvitih kosmov svilene vate z digitalnim tiskom maksimalno povečala in ustvarila lahkotno rokokojsko vzdušje nebesnega svoda.
Galerija Dolik, Jesenice
Umetniški deli Urbana Dereanija in Akirja Latića sta razstavljeni v galeriji Dolik na Jesenicah. Urban, navdušen nad fenomenom boginje Feng Po, ki s seboj v vreči nosi vetrove, je dekonstrukcijo portreta dopolnil z rastlinskimi ornamenti. Akir pa je zgodovinsko ozadje, zamolklo motiviko svilene poti, zavil v živobarvno meglico iz povečanega grafičnega rastra, ki v največjem možnem merilu, v obliki barvitega tekstilnega vzorca ustvari monumentalno sliko z digitalnim potiskom svilene tkanine.
Avtorji razstavljenih del
Študentke in študenti 3. letnika dodiplomskega študija Oblikovanje tekstilij in oblačil:
Eli Arapova, Julia Arnšek, Taša Blatnik, Ema Cestnik, Brina Cotič, Urban Dereani, Larisa Gregor, Ivona Ivanovska, Neža Kavčič, Ida Križnič, Akir Latić, Lia Likar, Filip Minoski, Tina Mohorčič, Julija Muhič, Zarja Pertoci, Sara Petruševska, Julija Potočnik, Alja Rojko, Taja Sejdić, Valentina Sinkovič, Eva Strnad, Zala Šoškič in Tara Urbanč
Mentorstvo in podpora
Umetniški vodja in soavtor: prof. Marija Jenko in doc. mag. Arijana Gadžijev
Sodelujoči mentorji: doc. dr. Mateja Kert (barvanje svilenih prej), prof. dr. Tatjana Rijavec (svilarski del projekta) in doc. dr. Rebeka Lucijana Berčič, UL VF, P4-0092 (svilogojski del projekta)
Strokovni sodelavci: Veronika Vidmar, Marjeta Čuk, Mojca Košir in Nina Glavič
Fotografija: Jaka Ceglar, Maša Pirc / BIEN 2025, Urban Cerjak / BIEN 2025
Zahvala: Inštitutu za svilogojstvo in svilarstvo Rebeka Lucijana Berčič za podarjene kokone in svetovanje, Alberti Rožanec, Maji Botolin Vaupotič in Alenki Rupnik za pomoč pri različnih svilarskih tehnikah
