Projekt Moj prvi zvezek se izvaja v sodelovanju med Katedro za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Oddelkom za predšolsko vzgojo in izobraževanje Mestne občine Ljubljana. V okviru projekta je bila ustanovljena delovna skupina, v kateri sta poleg avtoric, Urške Stankovič Elesini, Raše Urbas in Nataše Pavle Qualizza, sodelovali tudi učiteljici Tanja Hrkač in Andreja Absec iz OŠ FRS Ljubljana.
V sklopu delovne skupine smo na delovnih sestankih, kjer se je prepletalo znanje z različnih strokovnih področij, zvezek dopolnili ter dodatno razvili in nadgradili naloge predhodnega, pilotnega zvezka. Naloge smo sprotno testirali v prvem razredu OŠ FRS Ljubljana ter na podlagi ugotovitev nadgrajevali. Zvezek smo v šolskem letu 2018/19 testirali med prvošolkami in prvošolci petih ljubljanskih osnovnih šol. Na podlagi uporabniške izkušnje treh ciljnih skupin (učiteljic, učenk in učencev ter staršev) smo v zvezek vnesli manjše modifikacije ter zvezek ponovno testirali v šolskem letu 2019/20 v trinajstih ljubljanskih osnovnih šolah, kljub temu, da je testiranje zmotila nepričakovana situacija z COVID-19. Večpredmetni zvezek je bil v vseh treh ciljnih skupinah dobro sprejet, zato se njegova uporaba nadaljuje tudi v šolskem letu 2020/21. S tem pa nas seveda čakajo tudi novi izzivi, s katerimi bomo naše ciljne uporabnike lahko še naprej presenečali in razveseljevali.
Initially, the European Forum for Advanced Practices is an inclusive research network originating from universities, NGOs and community-based organisations, independent research entities, museums, and a wide range of arts academies. EFAP’s broad goal is to establish a dialog across the boundaries that often separate these contexts and to promote exchange with a focus on emergent forms of artistic- and practice-based research.
EFAP proposes an open notion of Advanced Practices that deliberately combine methods and practices from numerous disciplines. The goal of EFAP is to respond to two sets of urgencies:
- Ever-more complex societal challenges across Europe demand new forms of knowledge exchange and transfer, as new research forms gain ground and new modes of research output become increasingly prominent.
- This requires multidisciplinary and comprehensive methods to capture and assess their quality and impact in advance rather than retrospectively.
The initial proposers of EFAP have actively shaped contemporary research in the fields of visual art, art history, philosophy, music, theatre, dance and performance studies, architecture, design, and engineering.
EFAP’s mission is to broaden and deepen the range of settings, forms, and fields that can be identified or understood in terms of Advanced Practices.
Link to Cost Action CA18136
Hologramske predstavitve na temo zgodovino pošte in telekomunikacij so izdelali študentje 2. in 3. letnika GIK in GMT pri predmetu Grafična priprava 2. Študentje so izbrane pojme zgodovine pošte in telekomunikacij, ki so bile podane iz strani kolegic iz Tehničnega muzeja Slovenije izrisali, interpretirali ter animirali v kratke hologramske predstavitve. Predstavitve si ogledamo tako, da v zatemnjenem prostoru na mobilni telefon ali tablico, kjer so naloženi hologrami položimo prozorno prisekano prizmo, hologram pa se izriše v prostoru med površinami prizme.
V sodelovanju s Tehničnim muzejem Slovenije
Mentorji: Andrej Učakar, Urša Stankovič Elesini, Helena Gabrijelčič Tomc
Študenti: 2. in 3. letnika GIK in GMT, predmet Grafična priprava 2 Anja Hudobivnik, Nika Udovič, Špela Lukman, Lina Bajec, Berlot Alja, Kosmos Tina, Katarina Cerar, Vanja Kanop, Mylana Peresypkina, Adis Nuhanović, Ocvirk Hana, Jakoplič janja, Hristova Cvetanka, Marina Simoska, Nuša Karo, Špela Malc, Jakun Anja, Klara Oštir, Žiga Sever, Nika Perovnik, Anže Šircelj, Petra Hlebš, Urban Šelj, Jasna Bahovec, Simeon Perich, Nika Rijavec, Erik Kerpan, Jure Sulič, Nino Kolar.
Osem kreativnih študentov, pet navdušenih mentorjev in trije odlični zunanji sodelavci – ekipa, ki je omogočila postiljonu, da v Muzeju pošte in telekomunikacij (TMS) poišče svoj rog.
Vljudno vabljeni!
Projekt Kam je izginil postiljonov poštni rog? je potekal od 1. 3. do 31. 7. 2019 v okviru programa Po kreativni poti do znanja 2018–2019 (PKP). V projektu smo združili moči študenti, mentorji in zunanji sodelavci iz NTF OTGO KIGT, PeF, FF, EF, Muzeja pošte in telekomunikacij in podjetja Mi ka do, d.o.o.
Cilj projekta je bil ustvariti privlačno pravljico v več prizorih, ki bo otrokom z okvaro vida svet predstavila na multimodalen način, s pomočjo tipa, zvoka in vida na stopnišču Zavoda za slepo in slabovidno mladino (danes Center IRIS).
Stensko tipanko so (so)ustvarjali: izr. prof. dr. Urška Stankovič Elesini in doc. dr. Raša Urbas (KIGT, NTF UL), pisateljica in tiflopedagoginja doc. dr. Aksinja Kermauner, komponist in glasbeni producent doc. dr. Mitja Reichenberg, izr. prof. Elena Fajt in Alenka More (KOTO, NTF UL), doc. dr. Jerneja Hercog (PF UM), pesnica Magda Dolen, fotografinja mag. Lucija Magajna in študentke Katja Grčman in Lucija Jankovec (KOTO, NTF UL), Neža Pavrič, Daša Hrvacki, Nataša Qualizza (KIGT, NTF UL), Marička in Lucija Stakne (PF UM), Alen Oblak ter sodelavci Zavoda za slepo in slabovidno mladino Katjuša Koprivnikar, Sabina Šilc, Marija Repe Kocman, Nina Schmidt in Tanja Rudolf. Glasove sta junakoma in ostalim likom v pravljici posodila Marko Rozman in Meta Jesenko, pesmico Čudežno potovanje deklice Ade in kužka Benija pa so zapele Brina Stankovič Elesini, Zoja Stankovič Elesini, Inja Urbas in Eva Bevek.
Povezave:
Problem iz katerega smo pri projektu izhajali je povezan z nizko stopnjo identifikacije potencialnih podjetniških idej v začetnih fazah razvoja – tako na strani podpornih inštitucij za podjetništvo v Sloveniji (kot so npr. inkubatorji), kot na strani študentov samih, ki so lahko vir kreativnih in inovativnih podjetniških priložnosti, vendar se tega sami pri sebi ne zavedajo oz. nimajo dovolj podjetniških spretnosti, ki bi jim omogočile realizacijo njihovih idej. S tem namenom smo prijavili projekt, v katerem smo na eni strani študente naučili prepoznavati podjetniške priložnosti med vrstniki ter jih poučiti o vseh potencialnih podporah, ki jim jih nudi slovensko podjetniško podporno okolje ter na drugi strani sodelujočim podjetjem iz podpornega okolja (Ljubljanski univerzitetni inkubator in Mladi podjetnik) predstaviti delovanje, aktivnosti in projektno delo študentov v sklopu obveznosti na fakultetah. Cilj projekta je bil torej skupino študentov (udeležencev projekta PKP) naučiti, kako prepoznavati podjetniške priložnosti in kako ustrezno podpreti nosilce podjetniških idej v zgodnji fazi. Študenti so pridobili znanja s področja krepitve podjetnosti, oblikovanja podjetniških idej, testiranja idej, prototipiranja in preverjanja realizacije idej. Poleg tega so se seznanili s podpornimi institucijami in njihovimi funkcijami, ki so v pomoč potencialnim bodočim podjetnikom pri razvoju in oblikovanju poslovnih idej. Na eni strani so spoznavali in raziskovali probleme in izzive študentov različnih fakultet znotraj Univerze v Ljubljani vezane na identifikacijo, razvoj in realizacijo podjetniških idej. Na drugi strani pa so bili vseskozi v tesni povezanosti s podjetjema (Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem ter Mladi podjetnik) ter na ta način spoznali podjetniške dileme in izzive v realnem okolju. Kar nekaj časa so študenti porabili za spoznavanje in delovanje Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, ki s svojimi kapacitetami nudi storitve študentom in raziskovalcem. Le-ta vidi največji potencial v neodkritih in nerealiziranih idejah študentov različnih fakultet. Preko omenjenega projekta so želeli identificirati nekaj teh študentov, predvsem pa bolje spoznati mišljenje, delovanje tovrstnih študentov in motive za nerealizacijo njihovih idej. Poleg identifikacije študentskih podjetniških idej, pa je bil drug, prav tako pomemben namen omenjenega projekta, širiti zavedanje in poznavanje slovenskega podjetniškega okolja in inštitucij, ki so študentom na voljo pri realizaciji potencialnih podjetniških projektov. Veliko študentov namreč ne pozna nabora inštitucij v slovenskem podjetniškem okolju ter se ne zaveda, da obstajajo finančne in nefinančne podpore, s katerimi lahko svoje potencialne ideje razvijejo v uspešne poslovne priložnosti. Na podlagi projekta smo prišli do ugotovitev, da največji problem oz. zavoro za nerealizacijo podjetniških idej s strani študentov predstavljajo prav:
- Nepoznavanje inštitucij, ki jim nudijo podporo za razvoj njihovih idej
- Pomanjkanje določenih znanj za dokončanje projekta (npr. študentom ekonomske fakultete primanjkuje tehnično znanje za dokončanje ideje ter oblikovalskega znanja za dovršenost rešitve tudi z oblikovnega vidika)
- Strah pred krajo ideje.
V sklopu projekta smo se najbolj osredotočili na drug problem – povezovanje študentov, za katerega smo nanizali kar nekaj rešitev, med drugim platformo za povezovanje študentov različnih fakultet na skupnem projektnem delu. Študenti, ki so sodelovali na projektu, so prototipirali in testirali različne vrste platform (na različne načine: od fizičnih, do spletnih platform), osebno so pristopili in k sodelovanju na platformi povabili kar nekaj študentskih ekip ter jim pomagali poiskati potrebno znanje med vrstniki drugih fakultet. Podroben opis ugotovitev, rezultatov ter korakov prototipiranja je opisan v prilogi – končnemu dokumentu, ki so ga pripravili študenti.
Prijavitelj: Kaja Rangus – EF
Sodelujoči zaposleni: Urška Stanković Elesini – NTF, Egon Ravbar – Zavod mladi podjetnik, Lidija Honzak – Ljubljanski univerzitetni inkubator.
Sodelujoči študenti: Matic Korošic, Nino Marčetič, Eva Škedelj, Katja Fink, Tanja Fabijan, Petra Bregar, Maša Manca Florjanič, Andreja Vidas
Stereotipi o muzejih, kjer je vse na ogled le »od daleč« se že kar nekaj let podirajo. Pasivni eksponati se spreminjajo v aktivne. Lahko jih tipamo, občutimo, vonjamo, pa tudi slišimo. Preko čutov in domišljije se spustimo v spoznavanje zgodovine. V takšnem svetu lahko uživajo vsi obiskovalci muzejev.
V Muzeju pošte in telekomunikacij je na otip kar nekaj zanimivih eksponatov, skozi katere lahko obiskovalci spoznavajo zgodovino. Odločili smo se, da skozi otip in zvok še bolj približamo zgodovine pošte in telekomunikacij ne le videčim, temveč tudi slepim in slabovidnim. V sodelovanju z doc. dr. Rašo Urbas, izr. prof. dr. Urško Stankovič Elesini, mag. Matejem Pivarjem in študentko Pio Anželj s Katedre za informacijsko in grafično tehnologije (UL, NTF) ter doc. dr. Aksinjo Kermauner, tiflopedagoginjo, smo začeli s projektom, v katerem smo razvijali načine tiskanja tipnih elementov s klasičnimi tehnikami tiska, kot sta sitotisk in kapljični tisk, pri tem pa uporabili posebne barve, s katerimi smo dosegli ustrezne višine tipnih elementov. Na ta način smo izdelali napise v brajici in izdelali zanimive eksponate, primerne tipanju (rotulus, znamka verigarja, …). Dodali smo zvočne efekte, (kurir, ki prebere besedilo). Poleg omenjenega smo v obeh nadstropjih dodali tipna zemljevida za lažjo orientacijo izdelana v 3D tehniki tiska ter uredili talne oznake.
Posamezne prilagoditve smo razvijali in se zraven učili. Učenje pa pomeni odkrivanje novih možnosti. Iz majhnih so tako nastale velike ideje, ki jih želimo v nadaljevanju uresničiti ter s tem postati še bolj prijazni do tistih, ki zgodovino ne morejo opazovati skozi vid, lahko jo pa začutijo skozi otip, vonj, sluh.
Avtorji projekta: Estera Cerar, Ajda Kozjek, Raša Urbas, Urška Stankovič Elesini, Pia Anželj, Aksinja Kermauner, Matej Pivar
Ooops...
Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.