English version of the project website is available at: https://www.ntf.uni-lj.si/og/en/about-deparment/research/research-projects/arrs-project-erosional-processes-on-coastal-flysch-cliffs-and-their-risk-assessment/
Šifra ARRS: J1-2477
Vrsta projekta: Temeljni raziskovalni projekt
Vodja: prof. dr. Timotej Verbovšek
Trajanje: 1.9.2020 – 31.8.2023
Obalni klifi v flišu predstavljajo strma in labilna pobočja, ki so podvržena eroziji, saj je fliš heterogeno zaporedje cikličnega menjavanja plasti mehkejših laporovcev in bolj trdnih peščenjakov in posledično zaradi heterogenosti predstavlja raziskovalni izziv. Procesov, ki delujejo na klif, je več – ključni je erozija, kot posledica padavin in intenzivnih dogodkov. Poleg te deluje na kamnine tudi morje s procesi abrazije, ostali vplivni faktorji zajemajo veter, plimovanje in valovanje morja in padanje skal in kamenja.
Težava, ki jo nameravamo razrešiti, je, da sistematične kvantitativne meritve spremljanja erozije oz. morfoloških sprememb klifa niso bile opravljene. Za razumevanje procesov spreminjanja klifa je treba te procese natančno poznati in izmeriti. Z modernimi pristopi geološkega kartiranja in sodobnih geodetskih metod daljinskega zaznavanja (lasersko skeniranje in fotogrametrični zajem, metoda permanentnih sipalcev – PSInSAR) je možno zelo natančno preučiti časovne in prostorske spremembe labilnih pobočij.
Poseben izziv predstavlja kvantifikacija ocene tveganja, kar bo ena bistvenih novosti pri izvedbi projekta. Znanstveni doprinos bo tako nadgradnja metodologije ocene tveganja na klifih, ki sta jo uvedla del Rio & Gracia (2009). Avtorja sta kvantitativno opredelila dva faktorja: indeks ogroženosti in indeks vplivov, ki skupaj tvorita indeks tveganja. Gre za kvantitativni proces opredelitve vseh delnih vplivnih faktorjev, ki ga ocenjujemo kot ustreznega in bi ga želeli nadgraditi z dodatnimi parametri, med drugim z uvedbo vplivnih faktorjev gostote razpok in dejansko izmerjenih hitrosti erozije.
Doprinos bo tudi preučevanje spodjedanja plasti, saj prihaja v flišu do hitrejše erozije lapornatih plasti, ki spodkopljejo zgoraj ležeče plasti peščenjakov ter s tem prožijo padanja skal in odlome. Zveze med debelinami plasti in razdaljami med razpokami so bile obravnavane, niso pa bile opravljene raziskave globin spodkopavanja, ki so eden ključnih faktorjev. Novost bo tudi integracija in primerjava ročnih terenskih metod ter metod daljinskega zaznavanja, s čimer bomo ovrednotili uporabnost slednjih dveh metod.
Omenjeni procesi imajo posledično tudi velik družbeni vpliv. Pod klifi in v manjši meri na njihovem robu je tekom celega leta, predvsem pa poleti prisotno veliko število obiskovalcev in kopalcev, ki se zadržujejo neposredno na vznožjih pod nevarnimi odseki klifov. Med družbeno problematiko lahko uvrstimo tudi primere neustreznih gradbenih posegov, ker so stanovanjski objekti postavljeni na vrhu klifa zelo blizu nestabilnega roba.
Zahvale
Projekt J1-2477 z naslovom Erozijski procesi na obalnih flišnih klifih z oceno tveganja je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) iz državnega proračuna.