Mednarodna primerljivost

Mednarodna primerljivost programa

Tuji sorodni študijski programi (ime programa, zavod, država):

Vsi trije programi so prvostopenjski programi, ki se tematsko nanašajo na področje geologije. Zasnovani so po principu 3 + 2, kjer na prvi stopnji študenti dobijo dobro temeljno znanje, ki ga v nadaljevanju študija lahko specialistično nadgradijo. V prvih treh letih študenti absolvirajo 180 ECTS. V prvem letniku študenti v vseh programih absolvirajo temeljno geološko znanje, ki je podano v predmetih Osnove geologije, Paleontologija in Mineralogija. Obseg in vsebina predmetov sta primerljiva, čeprav vsi referenčni programi ne vključujejo vsega temeljnega naravoslovnega znanja, npr. matematike, fizike in kemije v Brnu. V višjih letnikih sledijo strokovna nadgradnja ter uporabni predmeti. Predmeti v referenčnih programih so pogosto združeni v različne kombinacije. Le češki program predvideva izbirnost že v prvih treh semestrih študija (vendar je to pogosto angleščina, ki je dejansko obvezni predmet, saj jo je za dokončanje študija treba absolvirati). V predlaganem in avstrijskem programu se izbirnost začne v četrtem, v italijanskem pa šele v petem semestru.

Predloženi program je zaradi širine profila geologa v obveznem delu ohranil vse osnovno naravoslovno znanje, poglobljene in posebne vsebine pa omogoča v izbirnih vsebinah. Podobno kot referenčni programi v naboru izbirnih vsebin v okviru fakultete in matične univerze ponuja tudi osnovno družboslovno znanje. Pogoji za vpis v študijske programe prve stopnje so predpisani z nacionalno zakonodajo s področja visokega šolstva. Enako kot pri referenčnih programih je za vpis potrebna opravljena matura oz. z diferencialnimi izpiti dosežen ekvivalent mature. Italijanski program predvideva tudi preizkus znanja iz matematike ter omogoča tečaj, kjer študenti pridobijo manjkajoče osnove.

V vseh primerih študij traja 6 semestrov oz. 180 ECTS. Na semester je predpisanih 30 ECTS, razen v Gradcu, kjer je dovoljeno odstopanje za 0,5 ECTS na semester, ter v Modeni, kjer je obseg semestra od 26 do 34 ECTS. Število kontaktnih ur, ki jih predvideva predlagani program, je večje kot v referenčnih programih, in sicer se za približno 1000 ur razlikuje od češkega, 500 od avstrijskega in 400 od italijanskega programa. Vzrok je večji obseg terenskega dela in laboratorijskih vaj, ki študentu omogočajo pridobitev praktičnega znanja. Češki in avstrijski programi predvidevajo sproten študij, saj je za prehod v višji letnik treba opraviti vse obveznosti, predlagani program pa omogoča, da študent v višji letnik napreduje s 54 ECTS. Manjkajoče kredite prejšnjega letnika mora obvezno opraviti v vpisanem letniku. Italijanski program je pri prehajanju v drugi letnik s 24 ECTS in v tretji letnik s 70 ECTS še bolj popustljiv. Tudi referenčni programi za zaključek študija predvidevajo diplomsko delo, vendar mu v primerjavi s predlaganim programom (8 ECTS) namenjajo več ECTS (12 češki in 15 avstrijski) oz. manj ECTS (5 italijanski). Po zaključenem prvostopenjskem študiju študent pridobi naziv bsc geologije ali ved o zemlji oz. laureato in scienze geologiche.

Predlagani in referenčni programi se izvajajo kot redni študij v 6 semestrih. Tako predlagani kot češki in avstrijski program formalno ne predvidevajo smeri oz. modulov, čeprav so predmeti v predstavitveni brošuri pogosto urejeni po tematskih sklopih (v Gradcu npr. Paleontologija, Mineralogija in Uporabne vede o Zemlji). Italijanski program predvideva tri usmeritve: Uporaba geologije in paleontologije za reševanje okoljskih in prostorskih problemov, Uporaba geomorfologije in geologije pri proučevanju okoljskih nevarnosti in vplivov ter Naravni materiali: razpoložljivost, karakterizacija in uporaba. Število predmetov v vseh štirih programih je primerljivo, izstopa le avstrijski program, kjer je predmetov skoraj dvakrat več kot v drugih programih. Izbirnost v predlaganem programu je 10 %; 10 ECTS je popolnoma izbirnih in jih študent lahko realizira v katerem koli programu Univerze v Ljubljani ali drugih evropskih univerz. Predlagani program je tako po izbirnosti med avstrijskim (6,7 %) in češkim (približno 30 %, vendar je tu upoštevana tudi izbirnost med predpisanimi predmeti, kar dejansko izbirnost precej zmanjša). Po naboru in obsegu predmetov so vsi štirje programi vsebinsko primerljivi, posebnost slovenskega predloga je nekoliko bolj tehniška usmerjenost programa. V vseh programih pedagoški proces obsega klasična predavanja ter praktične in terenske vaje, katerih delež je v različnih usmeritvah različen.

Predlagani program skuša upoštevati problemsko utemeljeno učenje ter projektno delo v obliki praktikumov in prakse. Študent v vseh štirih programih sposobnost samostojnega reševanja problema potrdi z diplomskim delom.

Predlagani in referenčni programi predvidevajo mobilnost študentov in profesorjev v okviru različnih mrež (CEEPUS) in programov (SOCRATES, ERASMUS) ter sodelovanje s partnerskimi univerzami. Dejansko so bile takšne izmenjave že realizirane, in sicer s Češko, Španijo, Hrvaško in Albanijo. Predvideni jezik izvajanja programa je slovenščina, vendar je velik del literature pri posameznih predmetih na voljo tudi v angleškem jeziku, kar olajšuje mobilnost študentov in učiteljev. Po potrebi je dele programa mogoče izvajati tudi v angleščini.
Najočitnejša razlika med češkim in predlaganim slovenskim programom je, da češki program sploh ne vsebuje osnovnih naravoslovnih predmetov – matematike, fizike in kemije. Dodaten obvezni predmet, za katerega študent ne dobi kreditnih točk, je varstvo pri delu. S po 1 ECTS točkujejo tudi obvezno športno vzgojo ter z 2 ECTS tuj jezik. Nabor drugih predmetov je po naslovu, obsegu in teoretični vsebini oblikovan dokaj podobno kot naš. Bistvena razlika je tudi, da so v bolonjskem študijskem programu v Brnu opustili terenske vaje ter veliko laboratorijskih vaj. Poleg tega je na Masarykovi univerzi geologijo mogoče študirati tudi v kombinaciji z arheologijo in muzeologijo. Avstrijski program sicer predvideva 180 ECTS, vendar pa ni strogo predpisana vsota 30 ECTS na semester. Predmeti so točkovani tudi s polovičnimi ECTS in pogosto z manj kot 3 ECTS. Predmeti so zato veliko bolj razdrobljeni kot pri nas, tako da so vsebine, ki pri nas zajemajo zgolj en predmet, tam porazdeljene med več predmetov in semestrov študija. V graškem programu je več naravoslovnih vsebin (mineralogija, petrologija, paleontologija, stratigrafija …) in manj inženirskih vsebin (mehanika, geomehanika, inženirska geologija, geofizika …) ter temeljnih naravoslovnih vsebin (matematika, kemija, fizika). Študij na univerzi v Modeni predvideva tri smeri programa, in sicer: Uporaba geologije in paleontologije pri reševanju okoljskih in prostorskih problemov, Uporaba geomorfologije in geologije pri proučevanju okoljskih nevarnosti in vplivov ter Naravni materiali: razpoložljivost, karakterizacija in uporaba. Nabor in obseg obveznih predmetov je na vseh treh smereh enak, izbirnost je možna šele v tretjem letniku, in sicer v obsegu 30 ECTS. Študij predvideva končni izpit (ital. tesi, angl. final exam), ki ga sestavljajo praktični del, zagovor in obvezna praksa. Število kreditov na semester se giblje od 26 do 34 ECTS. Vsekakor je treba ponovno poudariti, da pri nas geologija ni zajeta v nobenem srednješolskem programu ter da študij geologije poteka na eni sami fakulteti z enim samim programom, kar je slovenska posebnost. Ker je pri nas potreba po geologih razmeroma majhna (manj kot 30 na leto) oblikovanje dveh ali celo treh smeri na prvostopenjskem študiju ne bi bilo smiselno. Program je zato oblikovan tako, da v prvih treh letih poda široko temeljno znanje z vseh področij geologije, ki ga je v nadaljevanju študija mogoče nadgraditi s specialističnim znanjem.

Skip to content

Ooops...

Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.
Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.