Splošne informacije

GEOLOGIJA

Stopnja in vrsta študijskega programa: Dodiplomski – univerzitetni
Trajanje: 3 leta (6 semestrov), skupaj 180 kreditnih točk po sistemu ECTS
Študijsko področje po Iscedovi klasifikaciji: (54) Proizvodne tehnologije

Predstavitveni zbornik – UNI studijski program Geologija 1 stopnja

Temeljni cilji in kompetence

Diplomant prvostopenjskega univerzitetnega študija geologije pridobi pregledno temeljno znanje z vseh področij geologije. Pridobi tudi solidno podlago s področja temeljnih naravoslovnih ved in matematike. Spozna osnovno znanje s področij, povezanih z geologijo, ki je potrebno pri praktičnem delu geologa in sodelovanju z drugimi sorodnimi strokami. V okviru izbirnih vsebin študent v skladu s svojimi individualnimi interesi dodatno poglobi specifično znanje z izbranih ožjih področij geološke stroke.
V okviru študija bo študent spoznal tradicionalna načela, nadgrajena s sodobnimi dognanji, posredovana na sodoben način in z moderno tehnologijo. Poseben poudarek je na praktičnem usposabljanju, zlasti na terenskem delu. Z delom v skupinah, projektnim delom in problemskimi nalogami se bo študent privajal na delo v skupini, javno nastopanje ter poslovanje s strankami. Pridobljeno teoretično znanje bo preizkušal pri vajah in na praktičnih primerih, kar mu bo omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem študiju. Hkrati je cilj tudi osvojitev zadostnega obsega temeljnih inženirskih vsebin, ki omogočajo razvoj abstraktnega mišljenja in uspešno nadaljevanje študija v različnih programih druge stopnje.

Zaposlitvene možnosti

V različnih ustanovah in na oddelku potekajo obsežne temeljne raziskave na področjih sedimentologije, paleontologije, tektonike, petrologije, mineralogije, geomorfologije, geologije krasa in drugih geoloških področjih, da bi geološko čim bolje spoznali slovenski prostor.

Med klasična geološka dela, ki zahtevajo široko strokovno znanje, spada geološko kartiranje oziroma izdelava geoloških kart. Delo pri izdelavi geoloških kart je skupinsko, poleg klasičnega terenskega geologa sodelujejo sedimentolog, paleontolog in tektonik.

Odkrivanje novih vodnih virov je danes ena prednostnih nalog. Vse bolj prihaja v našo zavest tudi dejstvo, da so vodni viri izredno občutljivi odprti sistemi ter je zato za njihovo zaščito potrebna stalna hidrogeološka kontrola.

Velik del onesnaženja okolja je povzročila uporaba naravnih virov, tako energetskih kot kovinskih in nekovinskih. Zato bi marsikdo mislil, da za geologa, ki je zadolžen za iskanje novih naravnih virov, prihajajo slabi časi. Vendar ni tako. Modernemu geologu prav to odpira nove delovne možnosti na področju varstva okolja. Danes se ekonomski geolog ne ukvarja več samo s pustim izračunavanjem rudnih zalog, prisiljen je nadzorovati in spremljati vplive izkoriščanja teh zalog na okolje. Jedrski odpadki so posebno poglavje znotraj varstva okolja. Zanje je potreben niz kompleksnih raziskav, med katere spadajo tudi geološke.
Vsak trenutek nam grozi nevarnost naravne katastrofe, potresa, plazu, poplave. Geolog svetuje in sodeluje pri preprečevanju teh nesreč ter pri sanaciji prizadetih območij.

Z zavedanjem, da živimo v prelepi deželi med Jadranom, Alpami in Panonsko nižino, je zrasla naša pozornost do naravne dediščine. Ni dovolj, da to dediščino le evidentiramo, moramo jo tudi natančno spoznati in razumeti, za kar si prav tako prizadevamo geologi.

Ooops...

Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.
Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.