Predstavitev v Mitnici, razstavnem paviljonu Konservatorskega centra modernih in sodobnih umetnosti, je metaforičen odsev raziskovalnega projekta RusaLCA, ki temelji na izboljšanju upravljanja z vodnimi viri, vse bolj ogroženimi zaradi klimatskih sprememb, onesnaževanja in naraščanja prebivalstva. Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije so skupaj z nekaterimi drugimi partnerji razvili metodo, ki po končanem postopku čiščenja vode v mali biološki čistilni napravi z nanotehnologijo poskrbi za dodatno čiščenje vode, z namenom njene ponovne uporabe, na primer v gospodarstvu in kmetijstvu. Na ta način se poraba pitne vode iz naravnih virov za te sekundarne potrebe precej zmanjša.
S perečim problemom pitne vode so se študenti seznanili, ko so začeli spoznavati čiščenje in kroženje vode. Zanimalo jih je vse v tem raziskovalnem procesu, tako čistilni postopki, materiali in orodja kot ključna vsebina – voda sama po sebi, kakšna je in kako pomembna je.
V eksperimentalnem delu so beljeno bombažno pletivo barvali z izvlečkom črnega čaja, ki so ga pripravili v vreli vodni kopeli, da se je iz čaja izločilo čim več taninov. V tako pripravljeno barvalno kopel so potopili pletivo in ga namakali več dni. Po barvanju so s čimžanjem dosegli temnejše barvne odtenke. Za čimžo so uporabili okolju neškodljivo železovo usedlino, ki so jo pridobili iz pilotne čistilne naprave.
Študenti Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil z Naravoslovnotehniške fakultete, Deni Pregelj, Gašper Gajšek, Karmen Hočevar, Katarina Marija Kmet, Uroš Topić, Sara Grižon, Ela Vehovec, Tina Dovjak, Sara Jankovič, Dominika Rozina, Barbara Sušnik, Tina Crnkovič, Monika Ivanuša, Nina Žnidaršič, Karin Gosenca, Mia Matić, Marjetka Lucija Prelog, Eva Primec, Irena Višnar, Vita Rau, Urška Medved, Neža Dobrovoljc, Ula Pogorevčnik, Agnieszka Koraldy, Aditi Sakura in Gauri Nagpal so pod mentorstvom raziskovalcev z Zavoda za gradbeništvo, doc. dr. Ane Mladenović, Primoža Oprčkala in mag. Mateje Golež ter prof. Marije Jenko, doc. dr. Marije Gorjanc in tehnične sodelavke Marjete Čuk, cel paviljon spremenili v simbolično čistilno napravo in z likovno metaforo, kjer se umazani tekstilni odpadki spreminjajo v čisto, belo tvarino, opozorili na problem onesnaževanja okolja, predvsem vodnih virov.
Med različnimi prireditvami ob Dnevih evropske kulturne dediščine, ki so letos namenjeni Vodi – od mita do arhitekture, je to predstavitev spodbudil tudi Bienale industrijskega oblikovanja v Ljubljani in jo uvrstil med spremljajoče dogodke letošnje, že 25. mednarodne manifestacije z naslovom Daleč, tako blizu.
Misli o vodi…
______________________________________________________________________________________________________________________________________
Najpomembnejše o vodi je, da se ne zavedamo, kako velika razlika je med “imeti vodo” in “niti pomisliti ne na to”.
One of the biggest things about water that one doesn’t really realize is the privilege of having water and the privilege of not even having to think of having water.
Gauri Nagpal, Indija
______________________________________________________________________________________________________________________________________
… voda je nuja, je pa tudi razkošje in to razkošje je privilegij, ki ga pogosto kar prezremo, kaj šele, da bi se resnično zavedali, kako pomemben je.
…it’s such a necessity but it is also such a luxury and that luxury comes with such a privilege that is often ignored and to be able to recognize that is something really, really important.
Gauri Nagpal, Indija
______________________________________________________________________________________________________________________________________
… še bolj žalostno pa bo, ko bo ta privilegij postal le beseda na papirju in nihče ne bo preživel, ker vode več ne bo. Kako dolgo lahko zdržimo brez vode? Nikakor ne moremo in pretresljivo je gledati, kako je čista voda dostopna le nekaterim, ki s pitno vodo spirajo celo svoja stranišča, medtem ko drugje nimajo vode niti za pitje.
…and it’s really sad to see how a necessity becomes just privilege and no one can survive without water. How long can you go without water? You can’t possibly, but it becomes a luxury and that is a really sad thing for us to see. You know, you just flush down drinking water and people don’t have any to drink.
Gauri Nagpal, Indija
______________________________________________________________________________________________________________________________________
Slej kot prej bomo spoznali, da ima tudi Zemlja pravico obstajati brez onesnaževanja. Človeštvo mora spoznati, da ne more preživeti brez matere Zemlje, planet pa brez njega lahko.
Sooner or later, we will have to recognize that the Earth has rights, too, to live without pollution. What mankind must know is that human beings cannot live without mother Earth, but the planet can live without humans.
Evo Morales, Bolivija
______________________________________________________________________________________________________________________________________
Ljudje, ki živijo v pomanjkanju vode, imajo na izbiro tri stvari: da se prilagodijo, ostanejo, trpijo in umrejo ali da se preselijo oziroma migrirajo v kraje, kjer upajo na lažji dostop do osnovnega življenjskega vira. Ravno ta preseljevanja danes predstavljajo največji svetovni problem, saj je prestopil vse meje in danes zaobjema tako socialni, ekonomski, kulturni kot, na vso žalost, tudi vojaški problem.
Monika Ivanuša, Slovenija
______________________________________________________________________________________________________________________________________
Onesnaževanje vode je večja tragedija, kot si sploh lahko predstavljamo. Onesnaževanje je umor. Če želimo kaj spremeniti, moramo začeti pri sebi.
Eva Primec, Slovenija
