kratka predavanja ob Svetovnih dnevih, gozdov, voda in vremenoslovja,
ki bodo v torek, 22. marca 2016, ob 18. uri
v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
prof. dr. Niko Torelli: »Zdržnost« (»trajnost«) in fiskalno pravilo sta se rodila v gozdu
Zaradi hitre rasti prebivalstva , razvoja mest in industrije v 17. in 18. stol., so potrebe po lesu v Evropi nezadržno rasle. Na Saškem so bili gozdovi povsem izčrpani in obupno je primanjkovalo lesa, zlasti za rudniško podporje in metalurško oglje. Leta 1713 je nastalo znamenito delo Sylvicultura Oeconomica rudniškega superintendanta Hansa Carla von Carlowitza – »izumitelja« izraza »zdržen (»trajnosten«?), nem. nachhaltig. V knjigi v latinizirani nemščini med drugim beremo: «Les je potreben kot vsakdanji kruh, zato bi ga morali uporabljati previdno v ravnovesju s prirastkom in to nenehno, kontinuirano ter perpetuirano«. Priporoča zdržno rabo gozdov rabi gozdov (nem. nachhaltende Nutzung) in se zavzema za obliko gozdno-lesnega gospodarstva, pri katerem se vselej poseka le toliko lesa, kolikor ga priraste. To je rojstvo »zlatega fiskalnega proračunskega pravila« in »črne ničle.
prof. dr. Mihael Brenčič: Kdo je gost? Voda ali človek?
Človekovi posegi v vodno okolje so stari že nekaj tisočletij, velike civilizacije preteklosti so rastle in propadale glede na to, kako so ravnale z vodami. Velike pretekle posege v vodno okolje sledimo tudi v naši neposredni bližini, v okolici Ljubljane, na Ljubljanskem barju. V predavanju bo prikazano, kako se je skozi stoletja na Barju spreminjala mreža vodotokov in kakšne posledice je to imelo za krajino ter kako je vplivalo na njen razvoj. Skozi oči zgodovinskega razvoja se bomo dotaknili ranljivosti poselitve tega območja in na potencialne nevarnost, ki nam grozijo v prihodnje.
prof. dr. Jože Rakovec: Vroče, sušno ali mokro vreme
Za letošnji Svetovni meteorološki dan je WMO izbrala temo »Bolj vroče, bolj suho, bolj mokro – soočimo se z bodočnostjo« (Hotter, drier, wetter – Face the future).
V uvodu bodo obravnavane klimatske razmere in prikazani bodo nekateri ekstremi v svetovnem in regionalnem merilu ter glavne napovedi klimatskih modelov. Predvsem pa bodo razložena vremenska dogajanja, ki na omejenih geografskih območjih privedejo do visokih temperatur, oblakov in padavin ter primanjkljaja padavin in vode na Zemeljinem površju.