Okoljska študija slovenskih in nemških šotnih barij

Geoznanstveniki Univerze v Ljubljani, inštituta Jožef Stefan in TU Clausthal so začeli okoljsko študijo šotnih barij v slovenskih Alpah in gorovju Harz. Mahovi iz rodu Sphagnum, ki gradijo v šotna barja, naj bi hranila dobivali predvsem iz atmosferskih vnosov. Zato so dobri bioindikatorji za oceno antropogenih onesnaženj atmosfere. Konec prejšnjega stoletja so v večini evropskih šotnih barij izmerili povečano koncentracijo svinca. Te koncentracije so se z uporabo neosvinčenega bencina zmanjšale.

Danes so se analitske zmogljivosti izboljšale in hkrati je mogoče izmeriti približno 40 prvin v mahovih rodu Sfagnum. Med njimi so tudi take, ki niso prisotne v ozračju, kar omogoča razlikovanje med vnosom iz atmosfere in medsebojnim delovanje kamna-voda-mah. Dodaten pomemben rezultat pričakujemo z določitvijo razmerij izotopov žvepla.

Geoznanstveniki iz Ljubljane in Clausthala so zbrali približno 100 vzorcev mahov sfagnuma, ki jih bodo kemično in statistično analizirali. Predhodni rezultati kažejo premik elementnih razmerij skladno z današnjo antropogeno rabo prvin.

     

Šotni barji slovenskih Alp in Harza.

V ozadju barij sta najvišja gora slovenskih Alp (Triglav: 2864 m) in Harza (Brocken: 1141 m).

 

Ooops...

Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.
Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.