Slovensko geološko društvo vabi na predavanje Dr. Vanje Kastelic z Italijanskega nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) z naslovom
SEIZMOTEKTONIKA, SEIZMIČNOST IN POTRESNA OGROŽENOST CENTRALNIH APENINOV – KAJ SMO SE NAUČILI IZ ZADNJIH MOČNIH POTRESOV IN KAJ OSTAJAJO NADALJNJI IZZIVI,
ki bo izvedeno tudi v okviru seminarja doktorskega študija Grajeno okolje.
Dr. Vanja Kastelic je doktorirala iz geologije na Univerzi v Ljubljani z disertacijo o seizmotektoniki Posoških potresov ob Ravenskem prelomu leta 1998 in 2004. Od leta 2008 je zaposlena na uglednem nacionalnem inštitutu za geofiziko in vulkanologijo (INGV) v Italiji, kjer se ukvarja s seizmotektonskimi raziskavami in ocenjevanjem potresne ogroženosti. Objavila je več odmevnih člankov v revijah kot so Tectonics, Geophysical Journal International, Journal of Structural Geology in Journal of Geophysical Research. Njeno gostovanje na Naravoslovnotehniški fakulteti financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.
Povzetek predavanja:
Centralni Apenini so del Apeninskega gorstva centralne Italije in so podvrženi regionalnemu tektonskemu dvigovanju in aktivni seizmogeni ekstenziji ob SZ-JV usmerjenih prelomih. Zgolj v zadnjem stoletju je to območje prizadelo osem potresov magnitude Mw ≥ 5.8 s smrtnimi žrtvami ter ogromno materialne škode. Zadnje tri potresne sekvence (1997, 2009 in 2016) so prinesle množico novih terenskih in instrumentalnih podatkov, ki so bistveno spremenili ideje o seizmotektoniki tega območja. S študijem teh zadnjih treh dogodkov smo pomembno napredovali tudi v razumevanju primarnih in sekundarnih koseismičnih in postseizmičnih deformacij. Pokazale pa so se tudi kritične točke pri potresnem inženirstvu in v načinu gradnje.
Predavanje bo predstavilo seizmično zgodovino centralnih Apeninov s posebnim poudarkom na učinkih na naravno in grajeno okolje. Pregledali bomo kako so novo pridobljeni podatki pomagali pri razločevanju primarnih seizmogenih prelomov od spremljajočih sekundarnih površinskih deformacij. Prav tako bomo pozornost namenili pregledu seizmoloških in geodetskih podatkov, ki so pomembno pripomogli pri razčlenitvi različnih tipov koseizmične deformacije ter pregledali modele potresne nevarnosti za preiskovano območje ter potresno inženirske vidike poškodb na različnih oblikah gradnje.
Predavanje bo v sredo, 25. 10., ob 17. uri na na Privozu 11, v predavalnici P-02 Oddelka za geologijo NTF.