Vabimo vas na predavanje o zgodovini v visokogorskih jezerih, ki bo v torek 5. decembra 2017 ob 18. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani.
Jezera danes predstavljajo le okoli 1% kopne površine in vsebujejo 0,2% celotne vodne mase v hidrosferi, podobno je tudi količina sedimenta v jezerih (v primerjavi z morskimi okolji) majhna. Kljub tej majhnosti pa jezera predstavljajo zelo pomembno kopensko okolje. Glavni razlog za to je seveda njihova ekonomska pomembnost. Veliko jezer izkoriščamo kot izvore hrane in vode, služijo nam v rekreacijske namene, jezerski sedimenti lahko vsebujejo tudi večje količine mineralov in delujejo kot pasti za rečne sedimente. Jezera so zanimiva tudi geološko. Veliko pomembnih odkritij, ki se tičejo tudi drugih sedimentnih okolij, izvira prav iz raziskav jezer in jezera so tako eno izmed bolj proučevanih sedimentnih okolij.
Danes je znano, da so jezerski sedimenti in kamnine najboljši geološki kopenski arhivi, saj se za razliko od ostalih kopenskih sedimentov, ohranijo mnogo dlje. Poleg ostalih okoljskih in paleoekoloških informacij jezerski sedimenti predstavljajo neprecenljiv vir podatkov, s katerimi lahko rekonstruiramo pretekle klimatske in druge geološke spremembe ter neposredno ovrednotimo njihov vpliv na okolje. Jezerski sistemi niso občutljivi le za klimatske spremembe v pojezerju, marveč lahko v njih sledimo tudi spremembe, ki jih zaznavamo širše. Za ta namen so še posebej primerna visokogorska in odročna jezera, v katerih je človeški vpliv minimalen ali pa ga sploh ni in slovenska visokogorska jezera imajo v tem oziru velik potencial. Žal pa so nekatera naša jezera zaradi človeške dejavnost, kljub odročnosti tako onesnažena in spremenjena, da umirajo. Na žalost med slednje sodi tudi Dvojno jezero v Dolini Trigavskih jezer.