Ali veš, da so bile nekatere krinoline, oblačilo, ki so ga nosile ženske ob koncu 18. in začetku 19 stoletja, ime dobile po francoski besedi »crin«, kar pomeni konjska žima? Nekatere krinoline so bile narejene iz konjske žime ter bombaža ali lanu in so tvorile trden okvir, ki je ustrezal modni silhueti tistega časa.
Pripravila: Katja Brenčič.
Produkcija vlaken iz soje sega v leto 1931, v čas Henrija Forda. Kemika Boyer in Calvert sta s Fordovim financiranjem uspešno razvila in predstavila regenerirana vlakna iz sojinih, koruznih in drugih rastlinskih proteinov, takrat predstavljeno pod tržnim imenom Azlon.
Tekstilna vlakna iz sojinih proteinov (ang. Soybean fibre SPF) spadajo v skupino regeneriranih vlaken in so s pomočjo kemijskega postopka narejena iz ostankov sojine pulpe, ki nastane kot stranski produkt proizvodnje sojinega mleka in tofuja.
Pripravila: Katja Brenčič.
The Cradle to Cradle® concept defines and develops the reuse of products. Compared to traditional recycling, it maintains the same level of quality of raw materials through the life cycles of several products, and only safe chemicals are used. Products are developed in accordance with the principle of maintaining the quality of raw materials over several life cycles, even if we take into account the use, production processes and reuse. This means: no waste, since all ingredients are treated as nutrients for the next cycle. The right materials are included in certain cycles (metabolism) at the right time and in the right place. The approach of a circular economy analyzes the recycling economy in the value chain, which leads to the generation of revenue from recycled materials. Cradle to Cradle® defines quality preservation as well as the cost-effectiveness of the value-added chain. Re-use materials from Cradle to Cradle® products allow the cost of materials to be as close as possible to the cost of materials. Even if additional costs arise due to processing or cleaning, they are still lower than the market price of the material. The Cradle to Cradle® model transposes the principle “quality is equal to quantity” to industrial systems. The flow of materials is designed to be useful and useful for the restoration and conservation of biological and technical resources. This approach stems from the tendency to slow down and reduce the negative impacts on the environment. The fashion industry is the second largest polluter in the world, behind oil. It’s time for change. It’s time to break the habit together. The Cradle to Cradle® concept defines and develops the reuse of products. For a world that goes beyond the next generations with consumer-safe products from a biological or technical point of view. How industry need to react towards more safer products is huge question, but Circular Economy is demand. Cradle to Cradle Design opens the perspective of an industrial society where processes of production and use are designed by transfer of principles of Nature . Nature knows material flows, but Nature does not know waste, avoidance, constriction and restriction. Nature is simply involving right materials at the right place and at the right time. Cradle to Cradle designed products and certification scheme behind overview and confirm Circular Economy concept with safe chemicals. In the case of textiles treated with chemicals innovation is needed to develop only chemicals which are safe for biological cycles.
Photo 1: Biological cycle, photo 2: Technical cycle
Bananatex je podjetje, ki je na tržišču predstavilo prvi tehnični, vodoodbojni tekstil, 100% narejen iz rastline imenovane abaka (lat. musa textilis) , prihaja iz rodu bananovcev. Iz abake najprej pridobijo vlakna, ki jih spremenijo v izredno tanek papir, kasneje ga narežejo na zelo tanke in fine trakove in vijejo v prejo. Cilj podjetja je zagotoviti odgovoren, trajnosten, visokokvaliteten produkt, ki vsem zaposlenim v procesu pridelave omogoča dostojno in človeka vredno življenje.
Podjetje samostojno proizvaja metražno blago, v sodelovanju z drugimi podjetji pa proizvaja nahrbtnike, superge, posteljnino ter stole.
Vir: https://www.bananatex.info/index.html
Vir slike 1: https://www.bepureone.com/banana
Vir slike 2: https://www.qwstion.com/en/roll-pack-bananatex-natural-white.html
Ker so konvencionalni postopki barvanja so lahko obremenjujoči za okolje, je nemško podjetje Huntsman razvilo linijo barvil Avitera, z namenom zagotavljanja bolj ekološkega pristopa k barvanju bombaža. Barvila Avitera vsebujejo tri reaktivne skupine, zaradi česar omogočajo barvanje pri nižjih temperaturah in pri nižjih kopalnih razmerjih. Zaradi tega je poraba energije in vode nižja.
Vir besedila in slike:
https://cen.acs.org/business/consumer-products/new-textile-dyeing-methods-make/96/i29
https://www.huntsman.com/products/detail/296/avitera-se
Pripravila: Anja Verbič.
Švedsko inovativno podjetje Coloreel je v letu 2019 postavilo na trg veliko novost na področju vezenja, ki omogoča direktno barvanje niti po vzorcu. Potreben je le bel poliestrni sukanec, ki je speljan skozi barvalno enoto za sublimacijski tisk, sledi toplotno fiksiranje barvila in UV pranje za odstranitev odvečnega barvila. Pobarvana nit se vodi skozi enoto z lubrikantom proti vezilnemu stroju.
Coloreel je mogoče namestiti na skoraj vse obstoječe vezilne stroje, tudi za vezenje posebnih efektov kot je senčenja in 3d efekti. Sukanec je enake kakovosti kot običajni sukanci za vezenje, ima dobro barvno obstojnost, dobre pralne lastnosti, ne krvavi, ima dobro svetlobno obstojnost in ustrezno trdnost. Hitrost barvanja je prilagojena hitrosti vezilnega stroja. Razvili so tudi ustrezen CAD sistem, ki omogoča enostavno transformacijo vzorca v vezenino ali pa pretvorbo že obstoječe vezenine v ˝Coloreel˝ vezenino.
Če primerjamo klasičen vezilni stroj z 12 enotami, ki uporablja 16 barvno različnih sukancev, je potrebno skupaj 192 navitkov sukanca. Pri vezenju z 12 enotami, opremljenimi s Coloreelom, je potrebnih le 12 navitkov belega sukancev, ki se obarvajo v katerokoli barvo po vzorcu.
Sistem omogoča izdelavo zelo kakovostnih vezenin, zagotavlja večjo produktivnost ter iz trajnostnega vidika pomeni manjšo porabo kemikalij in vode za barvanje sukancev v različne odtenke ter manj odpadkov sukanca. V prihodnosti je mogoče napovedati uporabo Coloreela tudi pri drugih tehnologijah (tkanje, pletenje).
Besedilo povzela: Katja Brenčič.
Nekaj zanimivih dejstev o ognjevarnih vlaknih je pripravila Elizabeta Petrovčič, študentka 1. letnika magistrskega študija NTO, pri predmetu Visokozmogljiva vlakna (št. leto 2020/21).
Maske za zaščito dihal so najobičajneje izdelane iz vlaknovin, in sicer iz polipropilenskih (PP) ali poliestrskih (PES) vlaken. Njihova poglavitna naloga je, da ščitijo uporabnika pred vdihovanjem aerosola (prašni delci, plini, mikroorganizmi, itd.) iz okolice in obratno, da ščitijo okolico pred mikroorganizmi prisotnimi v izdihanemu zraku uporabnika zaščitne maske.
Mehanizem filtracije aerosola skozi zaščitno masko je kompleksen proces. Z namenom, da dosežemo najvišjo stopnjo filtracije, morajo biti pore dovolj majhne in hkrati ovite kot kanal, ki pri pretoku zraka skozi masko spreminjajo smer. Tem zahtevam lahko zadostijo le vlaknovine iz mikrovlaken, premera 1,5–2,5 µm (za primerjavo: premer konvencionalnih sintetičnih vlaken je okrog 20 µm). Poleg tega so za zagotovitev ustrezne majhnosti por, ki onemogočajo prehod delcev ali mikroorganizmov (npr. velikost bakterije je 0,5–5,0 µm, virusa pa 20–300 nm) skozi porozno strukturo maske, le-te izdelane iz treh slojev, pri čemer se filtrni sloj nahaja v sredini med zgornjim in spodnjim slojem.
Glede na stopnjo filtracije in s tem učinkovitost zaščite, delimo obrazne maske na t.i. kirurške maske in respiratorje. Medtem, ko se kirurške maske le ohlapno prilegajo obrazu in kot take ne nudijo popolne zaščite pred aerosolom, je za respiratorje značilno, da se popolnoma prilagajo obrazu in tako zagotavljajo dobro zaščito uporabnika. Za kirurške maske tudi velja, da se hitro navlažijo zaradi vlage izdihanega zraka in jih je tako potrebno menjati na 2 do 4 ure, medtem ko je menjava respiratorjev zaradi učinkovitejšega filtrnega sloja priporočljiva na 8 ur.
Kirurške maske
V skladu s standardom SIST EN 14683 Medicinske maske za obraz – Zahteve in preskusne metode, razvrščamo kirurške maske v naslednje kategorije: tip 1, tip 2 in tip 2R. Lastnosti kirurških mask glede na tip so predstavljene v spodnji preglednici (Preglednica 1). Kirurške maske tipa 1 nudijo najnižjo stopnjo zaščite, saj zaustavijo več kot 95 % mikroorganizmov in niso vodoodbojne, kar pomeni da ne ščitijo uporabnika pred vdorom tekočin iz okolice (kapljice pri kašlju, kihanju). Njihovo uporabo se priporoča zgolj za paciente in drugo osebje, z namenom da se zmanjša tveganje prenosa okužb v primeru epidemije ali pandemije in niso namenjene uporabi zdravstvenega osebja. Kirurške maske tipa 2 in 2R zagotavljajo več kot 98 % učinkovitost filtracije bakterij, kirurške maske tipa 2R pa so tudi vododbojne in zagotavljajo zaščito tudi pred vdorom tekočin. Te so namenjene uporabi zdravstvenega osebja v ambulantah, operacijskih sobah, itd. Ne glede na tip kirurške maske morajo slednje zadostiti tudi normativi o mikrobiološki čistosti, saj na površini proizvedene maske ne sme biti več kot 30 kolonijskih enot (CFU) na 1 g tekstilnega materiala.
Preglednica 1: Lastnosti kirurških mask v skladu s standardom SIST EN ISO 14683.
Respiratorji
Respirator je vrsta maske, ki nudi zaščito uporabnika pred vdihovanjem prahu, mikroorganizmov in tudi plinov. V grobem ločimo respiratorje na filtrirajoče respiratorje in respiratorje z dovodom zraka. Slednji so namenjeni specifični uporabi, zaradi česar se bomo v nadaljevanju osredotočili na prvi tip respiratorjev. Filtrirajoče respiratorje glede na učinkovitost filtracije razvrščamo v skladu s standardom SIST EN 143 Oprema za varovanje dihal – Filtri za zaščito pred delci – Zahteve, preskušanje, označevanje. Poznamo tri kategorije filtrirajočih respiratorjev, in sicer FPP1, FPP2 in FPP3. Njihova učinkovitost filtracije delcev narašča skladno z naraščajočo številko oznake (Preglednica 2). Respiratorji FPP1 nudijo najslabšo zaščito, pri čemer zadržijo vsaj 80 % delcev iz zraka pri hitrosti pretoka zraka 95 L/min, medtem ko nudijo najboljšo zaščito respiratorji FPP3, saj pri enaki hitrosti pretoka zraka zadržijo vsaj 99 % delcev. Pomemben parameter je tudi celokupna prepustnost respiratorja, ki označuje maksimalno količino delcev iz zraka, ki jo respirator lahko prepusti (npr. skozi filtrni sloj, spoje, ipd.).
V času epidemije ali pandemije potrebujejo respiratorje FFP3 predvsem zdravstveni delavci, ki so v večkratnem in dlje časa trajajočem stiku z obolelimi osebami ali pacienti.
NTF, OTGO, Katedra za tekstilno in oblačilno inženirstvo
Zaščitne medicinske maske so običajno izdelane iz treh slojev, pri čemer sta zunanji in notranji sloj izdelana iz t.i. »spunbonding« netkane tekstilije (vlaknovine), filtrni sloj, ki se nahaja med zunanjim in notranjim slojem, pa je izdelan iz ti. »melt-blowing« vlaknovine.
Zunanji in notranji sloj iz »spunbonding« vlaknovine imata dobre mehanske in fizikalne lastnosti in sta vodoodbojna, vendar omogočata dobro prepustnost vodne pare. Filtrni sloj, ki je izdelan iz ti. »melt-blowing« vlaknovine pa ima dobro vpojnost, obenem pa deluje kot bariera oz. filter, saj onemogoča prehod nanodelcev kot so bakterije in virusi (premer delcev od 20 do 500 nm) v ustno ali nosno votlino osebe, ki nosi zaščitno medicinsko masko. Sloje, ki sestavljajo medicinsko zaščitno masko spojijo skupaj strojno z ultrazvočno tehniko spajanja.
Vsi sloji so običajno izdelani iz polipropilenskih vlaken (PP vlaken), ki ne vpijajo vode, imajo nizko gostoto in so zaradi tega maske tudi lahke.
Trislojna medicinska zaščitna maska in stroj z ultrazvočno tehniko spajanja:
Spunbonding netkane tekstilije za zunanji in notranji sloj zaščitne medicinske maske
Po spunbonding postopku se izdelujejo eno ali večplastne vlaknovine s polaganjem, medsebojnim prepletanjem in zazankanjem množice brezkončnih filamentov (vlaken) na sitastem transporterju. Spunbonding ekstrudirane vlaknovine imajo izotropne lastnosti in visoko pretržno napetost. Njihova ploščinska masa se giblje od 10 do 200 g.m-2, debelina pa od 0,2 do 1,5 mm.
Spunbonding netkana tekstilija:
Melt – blowing netkane tekstilije za filtrni sloj zaščitne medicinske maske
Melt – blowing ekstrudirane vlaknovine nastajajo z brizganjem taline polimera in s pihanjem finih (mikro) vlaken dolžine od nekaj milimetrov do nekaj metrov na sitasto površino. Melt – blowing ekstrudirane netkane tekstilije imajo dobre filtracijske in absorpcijske lastnosti, toda dosti slabše mehanske in fizikalne lastnosti v primerjavi s spunbonding ekstrudiranimi vlaknovinami. Njihova ploščinska masa se giblje od 10 do 200 g.m-2.
Melt-blowing netkana tekstilija:
NTF, OTGO, Katedra za tekstilno in oblačilno inženirstvo
Prevoz tovora v vesolje za gradnjo postaj na luni ali drugih planetih, je velik tehnološki izziv, med drugim tudi zaradi problema prevoza velike količine materiala. Tega izziva bi se lahko lotili z uporabo surovin, ki so že na Luni ali Marsu. To so npr. kamnine, ki bi jih uporabili za in situ proizvodnjo mineralnih vlaken iz katerih se lahko izdelajo npr. kompozitni materiali, toplotna izolacija, filtri, hidroponske podlage za gojenje rastlin itd. Arañó Romero z Inštituta za tekstilno tehnologijo na RWTH Aachen University (ITA), Aachen / Nemčija, je v svojem prispevku pokazal, kako lahko miniaturizirana predilnica za proizvodnjo mineralnih vlaken deluje v mikro gravitaciji v pogojih, ki vladajo v vesolju.
NASA je predstavila nov prototip astronavtskih oblačil: dva skafandra za prihajajočo misijo Artemis, s katero želijo ponovno poleteti na Luno. Oblačila nudijo veliko večjo udobnost in okretnost, v njih je mogoče delati celo počepe in dvigovati roke nad glavo.
Novico prispeval: prof. dr. Andrej Demšar.
Na Naravoslovnotehniški fakulteti je bila 13. 6. 2019 izvedena delavnica barvanja z invazivnimi rastlinami (v sklopu projekta APPLAUSE). Delavnice se je udeležilo 16 oseb, ki so se spoznali s pridobivanjem barvila v vodnem mediju iz listov japonskega dresnika, plodov octovca in cvetov zlate rozge, ter barvanjem bombažne tkanine v izvlečku barvila. Udeleženci so se spoznali tudi s čimžanjem tkanine oz. kakšen ima vpliv čimža na končno barvo tkanin ter z barvanjem v tehniki Shibori. Na delavnici je bilo zelo prijetno, sproščeno in zabavno, udeleženci pa so na svojih tkaninah ustvarili čudovite vzorce.
Vodja delavnice: doc. dr. Marija Gorjanc
Sodelavci na delavnici: as. Klara Kostajnšek, Katja Jazbec, Veronika Rozman
Slike: as. Klara Kostajšnek
Milansko modno podjetje Prada sodeluje s tekstilnim proizvajalcem filamentov, podjetjem AquafilSLO d.o.o. iz Ljubljane. ECONYL® vlakno, ki ga slovensko podjetje reciklira iz odpadnih ribiških mrež in plastike v morju ter odpadnega tekstila modno podjetje uporablja za oblikovanje svoje kolekcije z imenom Prada Re-Nylon collection in tako uvaja nov, trajnosten pristop k oblikovanju modnih izdelkov.
Več o izdelkih, ki so nastali v medsebojnem sodelovanju in vir slik najdete na spletni strani Prade in v videu.
To je oznaka za mednarodno priznani standard za trajnostno pridelan bombaž iz Afrike, ki ga je ustanovila Aid by Trade Foundation. Bombažni izdelki s to oznako sporočajo, da bombažna vlakna niso bila pridelana s pomočjo genskega inženiringa in umetnega namakanja, pri čemer se ob pridelavi enega kilograma tovrstnega bombaža sprosti do 40 odstotkov manj toplogrednih plinov v primerjavi z konvencionalnim načinom pridelave. Hkrati Aid by Trade Foundation nudi trgovinsko podporo malim kmetom na področju podsaharske Afrike, pri čemer tekstilna podjetja, ki kupujejo tovrsten bombaž, plačujejo licenčno pristojbino za uporabo oznake Cotton made in Africa. Izkupiček od licenčnin se vlaga v projekte za izboljšanje življenjskih standardov kmetov in njihovih družin na tem področju Afrike.
Z nošenjem tekstilnih izdelkov z oznako Cotton made in Africa postanete del gibanja za trajnostni način pridelave bombaža ter prispevate k prihodnosti Afrike, varstvu človekovih pravic in našega planeta.
Več informacij (in vir slik) dobite na spletni strani: www.cottonmadeinafrica.org.
Pripravila: izr. prof. dr. Brigita Tomšič.
Skupina raziskovalcev iz ZDA in Slovenije je v najmočnejši pajčji niti, ki jo proizvaja Darwinov drevesni pajek, odkrila nov protein ter posebne lastnosti svilnih žlez in žleznih izvodil. V raziskavi, ki so jo objavili v reviji Communications Biology, so se raziskovalci osredotočili na vrsto Darwinov drevesni pajek, z znanstvenim imenom Caerostris darwini. Zanjo je znano, da gradi največje znane mreže, ki jih postavi v za pajke unikaten habitat, zgrajene pa so iz najmočnejše svile, ki je po besedah Matjaža Gregoriča (Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC-ja SAZU-ja) “absolutni rekorder po natezni trdnosti” oziroma “količini energije, ki jo moramo vložiti, da pretrgamo vlakno“. Glavni namen raziskave slovenskih in ameriških raziskovalcev je bil zato ugotoviti, kaj bi lahko bil vzrok za tako nenavadno kakovostno predivo pri omenjeni vrsti pajkov. Raziskave na področju svile pajkov so danes že izjemno živahne, raziskovalci pa si prizadevajo odkriti vse od vzorcev njene evolucije in genetske podlage do tega, kako jo uspešno sintetizirati v laboratoriju. Po mnenju Gregoriča si “danes še niti ne znamo predstavljati razsežnosti mogoče uporabe, ko jo bomo nekega dne znali res učinkovito sintetizirati v laboratoriju”. Mogoče aplikacije bi lahko uporabljali povsod, kjer uporabljamo najlonu in gumi podobne materiale – materiale, ki so do neke mere elastični, ampak vseeno vzdržljivi.
Vir slike in nadaljnje branje.
Pripravil: prof. dr. Andrej Demšar.
Pred letom dni (13. avgusta 2018) je bila izstreljena Sončeva sonda Parker, naprava številnih rekordov in skrajnosti. Vmes je opravila dve poti okoli Sonca, dva spusta v peklensko vročino in sevanje. Šla je bližje naši zvezdi kot kar koli človeškega prej in tudi hitreje kot kateri koli drugi izdelek človeških rok v zgodovini. Pred vročino Sončevega sevanja in okoliške plazme pri milijonu stopinj Celzija ga ščiti 11-centimetrska plast iz ogljikovih vlaken. Ta se segreje na okoli 1.400 stopinj Celzija, medtem ko je notranjost naprave ohranjena pri sobni temperaturi.
Pripravil: prof. dr. Andrej Demšar.
Za revijo Zdravje sta odgovore podali prof. dr. Petra Forte Tavčer in doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc.
– Kako se v Sloveniji preverja varnost tekstila, uporabljenega za izdelavo oblačil, posteljnine ipd.?
Na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH1), ki je bila objavljena 30. decembra 2006 v Uradnem listu EU, njene zahteve pa so v Sloveniji začele veljati 1. junija 2007, poteka na nacionalni ravni preverjanje nevarnih kemikalij, ki jih vsebujejo tekstilni izdelki. Preverjanje izvaja Inšpekcija za kemikalije, notranja organizacijska enota Urada RS za kemikalije, ki deluje v sestavi Ministrstva za zdravje. (vir: Ministrstvo za zdravje, Urad RS za kemikalije)
V okviru uradnih nadzorov se v sklopu analiz na nacionalni ravni izvajajo analize vsebnosti nevarnih snovi v tekstilnih izdelkih (predvsem tekstilnih izdelkih namenjenih za oblačila).
(vir: neuradni podatki inštitucij, ki izvajajo analize vsebnosti nevarnih snovi v tekstilnih izdelkih)
Preverjanje tekstila v Sloveniji izvaja tudi Tržni inšpektorat, organ ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V okviru nacionalnega programa za nadzor trga pregledajo tekstilne izdelke, kjer je poseben poudarek na otroških oblačilih in obutvi. Pri teh pregledih je večja pozornost namenjena etiketiranju in označevanju surovinske sestave, ki je obvezna za vse tekstilne izdelke in vse izdelke, ki vsebujejo 80 utežnih odstotkov tekstilnih vlaken na podlagi Uredbe (EU) št. 1007/2011 Evropskega Parlamenta in Sveta iz leta 2011. Vse ostale podatke o izdelku (postopek vzdrževanja s simboli, velikostna številka, dodatne informacije o negi, poreklo) dobavitelj oziroma proizvajalec navaja prostovoljno. Dobro označeni izdelki so lahko konkurenčna prednost dobavitelja, z navajanjem ustreznih in pravilnih informacij v slovenskem jeziku pa je tudi manjša možnost za reklamacije potrošnikov.
(vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Tržni inšpektorat RS)
– Kakšne raziskave glede tekstila opravljate na vašem inštitutu oziroma vi konkretno?
Na Inštitutu za tekstilno in grafično tehnologijo ter oblikovanje izvajamo analize s področja tekstilstva (predvsem analize na vlaknih, prejah, sukancih, ploskih tekstilijah in igračah), grafične tehnologije ter oblikovanja. Poleg analiz podajamo strokovna mnenja in ocene, sodelujemo s slovenskim gospodarstvom in izvajamo izobraževanja.
(vir: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, Inštitut za tekstilno in grafično tehnologijo ter oblikovanje)
– Od kod prihaja tekstil v Slovenijo oziroma ali obstajajo kakšne omejitve, od kod ne sme prihajati zaradi dvomljive kakovosti?
Evropska unija v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije stremi k čim bolj prosti trgovini, zato uporablja nizko carinsko zaščito do tretjih držav in se izogiba uporabi ukrepov, ki bi trgovino omejevali.
Kvote za uvoz tekstila so veljale do leta 2005, potem pa se je prek prehodnega obdobja omejevanje uvoza na slovenski trg končalo. Evropska unija je članica Svetovne trgovinske organizacije in omejitev pri prostem pretoku blaga ne sme biti.
(vir: Slovenska tiskovna agencija, STA)
V EU veljajo omejitve pri uvozu nekaterih kategorij tekstilnih izdelkov. Uvoz tekstilnih izdelkov je nadzorovan ali omejen iz naslednjih držav, pri vsaki pa velja drugačen sistem:
Severna Koreja in Belorusija – količinska omejitev, Belorusija – količinska omejitev (postopki pasivnega oplemenitenja).
(vir: RS Ministrstvo za finance, Finančna uprava)
Vir: Kako varna so naša oblačila?. Zdravje, ISSN 0351-5621. [Tiskana izd.], apr. 2016, letn. 38, št. 434, 2 str.
Celoten intervju si lahko preberete v spodnjem dokumentu.
Vir slike: revija Zdravje.
CoTTon Miracle ter FireEater sta inovaciji, ki sta se rodili iz sodelovanja med NTF in Kemijskim Inštitutom. »Cotton Miracle« ali lotusov efekt je bombaž, ki ima visoko-pralno obstojne vodo- in oljeodbojne lastnosti. »FireEater« pa so ognjevarna samo-ugasljiva tekstilna vlakna z visoko dodano vrednostjo.
Obe tehnologiji sta se 30.1.2019 na Dunaju predstavili na dogodku Start:IP, razvojno-poslovna srečanja med raziskovalci, podjetniki in investitorji, kjer je sodelovalo 15 raziskovalcev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Univerzo v Ljubljani so zastopali: Jelena Vasiljević iz NTF; Nika Kruljec in Matjaž Ravnikar iz FFA, Alan Kacin iz ZF, Tomaž Podobnikar iz FGG ter Marija Čolović iz Kemijskega inštituta. Vsak od njih je predstavil in zagovarjal svojo inovacijo pred strokovno in podjetniško javnostjo.
Obe tehnologiji sta bili izbrani na tekmovanje, saj sta tržno zelo zanimivi, z zaščiteno intelektualno lastnino ter na dovolj visoki stopnji tehnološke pripravljenosti. Inovaciji sta bili odlično sprejeti in se potegujeta za laskavi naziv »najboljša predstavitev«.
Ali ste vedeli, da poleg trdnega, tekočega in plinastega agregatnega stanja obstaja tudi četrto?
V fiziki plazma pomeni ioniziran plin oziroma 4. agregatno stanje, ki ga je že leta 1928 poimenoval I. Langmuir.
Najbolj znan primer plazme iz narave je nevihtna strela, umetno pa jo proizvedemo tako, da izbrani plin vzbudimo v elektromagnetnemu polju. To povzroči, da nabiti delci plina pospešujejo in se naključno gibajo, zaradi česar pride do trkov med delci v plazmi, ekscitacije, disociacije in ionizacije. Te reakcije lahko izkoriščamo tudi v tekstilni industriji, ki velja za velik porabnik vode, kemikalij in energije.
Plazemska obdelava tekstila nam omogoča čiščenje površine substrata, aktiviranje površine s proizvajanjem kemijsko reaktivnih mest, doseganje mikro- ali nanohrapavosti ali tvorbo tankih filmov na površini substrata.
Tako lahko na tekstilnem materialu dosežemo hidrofilnost, hidrofobnost ali oleofobnost tekstilije, izboljšamo obarvanje ali beljenje materiala, dosežemo večjo adhezijo protibakterijske, protiglivične, UV zaščite ali antistatičnost materiala. Z uporabo plazme lahko tako zmanjšamo porabo vode in ekološko oporečnih kemikalij v tekstilni industriji.
Pripravila: Anja Verbič, mlada raziskovalka.
Elektropredenje je metoda predenja, s pomočjo katere lahko različne polimere pretvorimo v kontinuirna vlakna izredno majhnih premerov. Vlakna so lahko debeline od nekaj nanometrov do nekaj mikrometrov, kar je približno 200 x tanjše od debeline povprečnega človeškega lasu.
Oblikovanje vlaken poteka s pomočjo električnega polja, pri čemer se vlakna formirajo ob brizganju predilne raztopine skozi brizgo in se nalagajo na kolektor.
Ta postopek predenja omogoča oblikovanje vlaken iz kemijsko modificiranih polimerov ali kombiniranjem polimerov in aditivov, kot so nanodelci, encimi, bakterije in podobno.
Tako oblikovana vlakna se uporabljajo v medicinskih tektilijah (tkivno inženirstvo, obloge za rane, dostava zdravil), filtrih, zaščitnih oblačilih, senzorjih, baterijah, membranah, katalizatorjih, gorivnih celicah, solarnih celicah in podobno.
Vir slik: raziskave na NTF, OTGO. Vir besedila.
Pripravila: Danaja Štular, univ. dipl. inž.
Graški Lenzing, vodilno podjetje na področju naravnih vlaken iz lesne celuloze je v sodelovanju s saškim tekstilnim inštitutom (Sächsisches Textilforschungsinstitut e.V.) in inštitutom za ribe in okolje (Institut für Fisch & Umwelt (FIUM) razvil biorazgradljive lovilne mreže za školjke klapavice iz 100% liocelnih vlaken, ki zamenjujejo nerazgradljive poliamidne in polipropilenske mreže, pri tem pa ohranjajo zadostno trdnost. Po pretečeni življenjski dobi se mreže enostavno nameni za kompostiranje.
Več (in vir besedila in slik).
Ali ste vedeli, da astronavtom na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) z Zemlje vsako leto pošljejo okoli 660 kilogramov novih oblačil? Zaradi omejenih količin vode oblačil namreč ne morejo prati, ampak jih po od treh do štirih dneh uporabe zavržejo.
V ta namen rusko podjetje RKK Energia, razvija pralni stroj za pranje perila v vesolju, ki bi uporabljal utekočinjen izdihan ogljikov dioksid astronavtov.
Na spletni strani Radiotelevizije Slovenija si lahko ogledate oddajo KODA – Kemikalije v oblačilih, v kateri na vprašanja novinarke med drugimi odgovarja tudi sodelavka NTF Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, prof. dr. Petra Forte Tavčer.
Vir fotografij: RTV Slovenija in NTF.
IKEA je v sodelovanju z evropskimi in azijskimi univerzami oblikovala zavese, ki čistijo zrak v prostoru. Površina tekstilnih zaves je obdelana s fotokatalizatorjem, ki pod vplivom naravne ali umetne svetlobe, razgradi onesnaževalce zraka, kot je npr. formaldehid.
Video (vir: IKEA).
Vir besedila in slik.
Žetev vode iz megle (fog water harvesting) v prihodnosti predstavlja trajnostno alternativo vodnim izvirom pitne vode. V Nemčiji so se že oblikovale prve polimerne 3-D mrežne strukture (t.i. Raschel mesh), ki delujejo kot zbiralci vode. Pri tem posnemajo hierarhaično 3-D strukturo listov južnoafriške rastline lat. Cotula fallax (lat.), ki ima sposobnost zbiranja in kanaliziranja vode v steblo rastline. Razvila so se že tudi vlakna, ki oponašajo omočljivost pajkove niti na račun naravno spredenih vozljev niti, ki služijo kot točkovni zbiralci vodnih kapljic.
Več si lahko preberete v prispevkih: “Fog water as an alternative and sustainable water resource”, “Bionic development of textile materials for harvesting water from fog“.
Švedski raziskovalci so oblikovali umetne “tekstilne mišice”, ki omogočajo gibalno oviranim ljudem lažje gibanje. S posebno kombinacijo tkanja in pletenja izdelane mišice so zgrajene iz celulozne preje in prekrite z elektroaktivnim polimerom ter imajo, glede na potrebe gibanja, nastavljivo silo in raztezek.
Vir besedila in slik:
http://advances.sciencemag.org/content/3/1/e1600327
https://phys.org/news/2017-01-muscles-power.html
Pripravila: dr. Mirjam Leskovšek
Higienski izdelki so navadno izdelani iz vlaknovin in so lahko iz naravnih ali kemičnih vlaken. Kar 30 % vseh vlaknovin je namenjenih za higienske izdelke, tako v zadnjem času za te izdelke uporabljajo regenerirana celulozna vlakna, ki se lahko reciklirajo. Dejstvo je namreč, da med 5 – 15 % odpadkov predstavljajo ravno higienski izdelki.
Higienski izdelki za intimno nego, ki jih danes najdemo na tržišču so večslojni, pri čemer je prvi sloj izdelan običajno po ekstrudiranem postopku in termično utrjen (ti. spunbond postopek). Najbolj pomemben del higienskih izdelkov je notranji sloj, polnilo, ki ga sestavlja celulozna pulpa in superabsorber (SAP). Zadnji sloj je zaščitni sloj z lepilnim nanosom.
Sloji higienskega izdelka so lahko različne surovinske sestave, prvi sloj, ki je v stiku s kožo je iz polipropilenskih ali polietilenskih vlaken, v zadnjem času pogosto iz viskoznih vlaken in predstavlja 10 % od celotne mase higienskega izdelka, polnilo sestavlja celulozna pulpa, ki predstavlja največji delež plenice, tj. 64% od celotne mase, ter superabsorber (12 %). Superabsorber lahko absorbira 60-kratno maso tekočine. Izdelani so iz natrijevega poliakrilata in so v obliki belih granul. Pri absorpciji tekočine se absorber iz trde oblike pretvori v gel.
Vir: revija Tekstilec
Priprava besedila: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc.
V povprečju vsak Slovenec letno zavrže okoli 14 kg oblačil. Dejstvo, da en kilogram odvrženih oblačil ustvari 52 kg ogljikovega dioksida, pa je pripeljalo do nujnega in vedno bolj priljubljenega recikliranja.
Glede na podatke statističnih analiz in sortirnih analiz ugotavljamo, da velika večina odpadnih oblačil in tekstila najverjetneje konča na odlagališčih med mešanimi komunalnimi odpadki, zaradi: preslabe organiziranosti zbiranja oblačil in tekstila, nizke osveščenosti prebivalcev, nizke cene tekstila (novega in rabljenega), pomanjkanje infrastrukture za sortiranje, dezinfekcijo in predelavo oblačil in tekstila.
Vse več proizvajalcev je v današnjem času tako trajnostno usmerjenih.
Vir: Tekstilec : glasilo slovenskih tekstilcev, ISSN 0351-3386. [Tiskana izd.], 2017, vol. 60, priloga 3, str. SI 119-SI 130.
Priprava besedila: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc.
3. januarja 2019 je Kitajsko robotsko plovilo Chang’e-4 uspešno pristalo na oddaljeni strani Lune. Plovilo je s seboj prineslo instrumente za preverjanje geološke zgradbe Lune in izvajanje bioloških poizkusov. V okviru bioloških poizkusov se na plovilu nahajajo semena bombaža, oljne ogrščice, krompirja in arabidopsisa, kot tudi jajca sadne muhe in nekaj kvasovk, da bi tvorila preprosto mini biosfero. Na posnetkih, ki jih je poslala sonda na zemljo je vidno, da je seme bombaža vzklilo medtem, ko ostala semena še ne kažejo nikakršnih sprememb. To je prvo seme rastline iz zemlje, ki je vzklilo na luni.
Vir besedila in slik; pripravil: prof. dr. Andrej Demšar.
Raziskave kažejo, da od 20 do 35% mikroplastike, ki se nahaja v svetovnih morjih, izvira iz tekstilnih izdelkov, predvsem sintetičnih oblačil. Delci vlaken se izločajo iz tekstila že med industrijsko obdelavo in prehajajo z odpadno vodo v okolje, velik delež pa se jih izloča tudi med gospodinjskim pranjem. Ugotovili so, da se med pranjem ene jope iz flisa izloči kar 250.000 vlakenskih delcev. V komunalnih čistilnih napravah se ne odstranijo, ker so premajhni in niso biorazgradljivi, tako da končajo v rekah in nato v morjih.
Mikroskopska tekstilna vlakna so bolj problematična kot nevlaknata mikroplastika, saj zaradi svoje velike zunanje površine lahko navzamejo večje količine kemikalij. Zaradi svoje oblike se zatikajo v prebavnem sistemu živali in se težje izločijo iz organizma. Posledično se v organizem izloči več strupenih kemičnih aditivov in kontaminantov. Posledica zaužitja mikroplastike je lahko tudi stradanje organizmov, ki imajo prebavni trakt napolnjen s plastičnimi delci, namesto s hrano.
Da povzroča mikroplastika probleme v morju in rekah, je znano že dve desetletji, niso pa še natančno znani vplivi mikrovlaken na vodne sisteme in morske organizme, še manj pa so poznani vplivi le teh na zdravje ljudi. Ugotavljajo, da se bodo težave s časom še povečevale, kar je povezano s svetovno demografijo. Potrebe po sintetičnih vlaknih namreč naraščajo z naraščanjem svetovnega prebivalstva in z rastjo BDP. Predvidevajo, da bo proizvodnja sintetičnih vlaken rasla po 3,5% na leto vsaj do leta 2025. Že sedaj je več kot 60 % vsega tekstila narejeno iz sintetičnih vlaken.
Raziskovalne inštitucije, tekstilna industrija in vladne inštitucije na svetovnem in evropskem nivoju vzpostavljajo sisteme za raziskovanje mikroplastike v vodnih sistemih in iskanje rešitev za zmanjšanje tega problema. Zaenkrat pa poročila raziskovalcev priporočajo tekstilni industriji in javnosti predvsem splošno zmanjšanje proizvodnje in uporabe sintetičnih tekstilnih izdelkov, bolj ozaveščeno ravnanje potrošnikov s sintetičnimi oblačili in v čim večji meri zamenjavo sintetičnih vlaken z naravnimi.
Vir: Ecotextile News, No.83., Feb/March 2018, str. 26 (povzela: prof. dr. Petra Forte Tavčer)
Bambusova vlakna
Proizvodnja bambusovih vlaken znaša približno 40000 t in se letno povečuje. Največje proizvajalke bambusovih vlaken so Kitajska, Indija, Brazilija (400 različnih vrst).Poznamo 1250 različnih vrst bambusovih dreves (vrsta Phyllostahys Edulis). Na skupno 4,21 milijonov hektarov površine gojijo bambusova drevesa za proizvodnjo bambusovih vlaken.
Bambusova drevesa rastejo v tropskem in subtropskem pasu in zrastejo tudi do 1 m dnevno.
Bambus kot zeleno vlakno:
- Hitrorastoča raslina (za rast potrebuje 3 – 5 let).
- Lahko uspeva brez pesticidov in herbicidov.
- Ne zahteva namakanja.
- Zmanjšuje nastanek toplogrednih plinov (absorbira 5x več CO2).
- Bambusova drevesa sproščajo 35 % in več kisika v ozračje.
- Preprečuje erozijo tal.
Lastnosti tekstilnih izdelkov iz bambusa:
- Antimikrobne lastnosti.
- Zaščita pred UV sevanjem.
- Visoka vpojnost vode in hitro sušenje.
- Biorazgradljivost.
- Majhno krčenje in trpežnost.
- Dobre termoregulacijske sposobnosti.
Vir: Raziskava odzivnosti tkanin iz liocel/bambusove preje na obremenitve pri uporabi.
Pripravila: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc.
Namesto, da invazivne tujerodne rastline vodimo na sežig, jih lahko izkoristimo za okolju prijazno barvanje tekstilij.
V sklopu Evropskega projekta Applause, ki ga vodi Mestna občina Ljubljana, na NTF OTGO pripravljamo vodne ekstrakte barvil tujerodnih rastlinskih vrst (npr. zlata rozga, japonski dresnik, octovec, žlezava nedotika) in z njimi dosegamo različne barve tekstilij.
Pripravila: doc. dr. Marija Gorjanc
Tehnične tekstilije se med drugim uporabljajo tudi za oblačilne namene (“cloth tech”). V to skupino tekstilij spadajo tudi vlaknovine oz. netkane strukture, ki so namenjene tudi za obutveno industrijo. V tem primeru so izdelane bolj za funkcionalne namene obuvala, estetske lastnosti pa pri tem niso tako pomembne. Tovrstni materiali se uporabljajo predvsem za oporo in ojačitev obutve.
To so lahko tkanine, pletiva ali netkane strukture (vlaknovine), ki so izdelane direktno iz vlaken, prej ali sukancev, predvsem iz kemičnih vlaken, v manjši meri tudi iz naravnih vlaken.
Za oblačilno/obutveno industrijo se navadno uporablja okrog 7 % vseh netkanih tehničnih tekstilij. Letna rast tehničnih tekstilij za oblačilne/obutvene namene znaša 3 %.
Tehnične tekstilije, ki se uporabljajo za oblačilne/obutvene namene, so predvsem medvloge (za ojačitev oblačilnih delov), mikroporozne membrane (vlaknovine, kemične membrane: npr. ePTFE), medtem ko se za obutvene namene uporabljajo predvsem vlaknovine ali kompoziti, ki so namenjeni opori in ojačitvi obutve pri nošenju.
Pripravila: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc, vir.
Polstenje volne je ena izmed najstarejših tehnik izdelave netkanih ploskovnih tekstilij. Izvedemo ga tako, da surova volnena vlakna navlažimo z milnico ter nato močno obdelujemo z mehansko silo in toploto. Ker je površina vlaken prekrita s kutikularnimi celicami v obliki lusk, se le-te v nabreklih vlaknih razprejo, kar je tudi vzrok, da se vlakna tekom njihovega gnetenja premikajo ter med seboj trajno zapletejo in zagozdijo. Pri tem nastane kompaktna gmota oziroma polst.
S tehniko polstenja so se poigrali študentje 2. letnika Tekstilnega in oblačilnega inženirstva, ki so v okviru seminarja pri predmetu Beljenje in apretura izdelali cvetove in si tako popestrili turobne zimske dni.
Pripravila: doc. dr. Brigita Tomšič.
S specialnim kemijskim postopkom lahko preoblikujemo površino tkanine na takšen način, da postane podobna površini lotosovega lista. Zanj je značilna hrapava površina, ki jo tvorijo bradavičaste celice velikosti nekaj mikrometrov, ki so prekrite s kristali voska velikosti nekaj nanometrov. Takšna površina zagotovi lotosovemu listu samočistilnost, kar pomeni, da je list vedno suh in čist, če pa se umaže, se tudi sam očisti. To lastnost poimenujemo ”lotosov učinek”.
Tkanino z ”lotosovim učinkom” pripravimo tako, da na njo nanesemo kroglice silicijevega dioksida različnih velikosti, nato pa jih prevlečemo z vodo- in olje-odbojnim polimernim apreturnim filmom. Tako preoblikovana površina tkanine postane super-vodo- in olje-odbojna, zato se ne zmoči z vodo kot tudi ne umaže s čajem, kavo, vinom, bučnim oljem, kečapom, …
Besedilo pripravila: prof. dr. Barbara Simončič.
To lahko dosežemo z nanosom odzivnih hidrogelov v mikro velikosti, ki imajo sposobnost zaznati dražljaje iz okolja ter se na njih tudi odzvati. Pri tem delci hidrogela povratno nabrekajo ali se krčijo ter tako vplivajo, da nas v odvisnosti od zunanje temperature tekstil greje ali hladi, torej pridobi sposobnost termoregulacije. Ker v fazi nabrekanja delci hidrogela navzamejo velike količine vode, ki jo v fazi krčenja izločijo iz svoje strukture, lahko v njihovi strukturi vodo zamenjamo tudi z različnimi učinkovinami, ki zavirajo rast mikroorganizmov ter na ta način dosežemo njihovo kontrolirano sproščanje.
Na našem oddelku oblikujemo pametne materiale, pri čemer uporabljamo ekološko sprejemljive surovine. Tako smo na biorazgradljivo tkanino iz poli mlečne kisline nanesli temperaturno odzivni mikrogel v katerega smo vstavili eterično olje. Na ta način smo dosegli povečano termoregulacijo tkanine ter sproščanje eteričnega olja iz vlaken samo takrat, ko se temperatura dvigne nad 32 °C, kar je nekje med temperaturo človeškega telesa in okolice. Sproščene količine eteričnega olja zavirajo rast mikroorganizmov na vlaknih ter tkanini podelijo tudi prijeten vonj.
Raziskava je bila predstavljena na mednarodni tekstilni konferenci AUTEX 2018 v Istanbulu. Vir: Celoten prispevek.
Iz svežih listov ananasa pridobivajo fina vlakna za:
a) filipinske tradicionalne moške srajce Barong Tagalog. Pri nas to blago poznamo pod imenom ananas batist. Blago je prosojno in svilenega videza. Moška srajca iz ananasovega batista (Vir):
b) čipke (Vir):
c) ananasovo usnje (pineapple leather)
V zadnjem času pa iz ananasovih vlaken izdelujejo tudi rastlinsko usnje Piñatex, ki je primerno za galanterijo, oblačila in notranjo opremo (Vir):
Raziskava ananasovega usnja na NTF, v okviru programa Tekstilno in oblačilno inženirstvo (VS): Žan Atelšek, Diplomsko delo 2019 (v delu):
Suhi izravnalni kot ananasovega usnja:
Togost ananasovega usnja:
Odpornost na drgnjenje ananasovega usnja:
Videz licne strani ananasovega usnja:
Videz hrbtne strani ananasovega usnja:
Pripravila: izr. prof. dr. Tatjana Rijavec.
Ooops...
Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.