Študentski projekti

2020+

Projektno delo z negospodarstvom in neprofitnim sektorjem – študentski inovativni projekt za družbeno korist 2016‒2020 za študijsko leto 2019/2020:

Raziskovanje zgodovine nogavičarstva in oblikovanje sodobnih nogavic – akronim ŠTUMFI

Mentorji: Živa Zupin, Petja Zorec, Ana Motnikar

Študentje: Gašper Gajšek, Zala Hrastar, Zala Mavrić, Anita Miklavčič, Elizabeta Petrovčič, Klara Rešetič, Petra Schwarzbartel, Maruša Turk, Lara Vidmar, Iris Vrhovski

Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana
Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana
Slovenski etnografski muzej, Metelkova ulica 2, 1000 Ljubljana

Trajanje: marec – julij 2020

Temeljni cilj projekta je bil raziskati razvoj nogavic od samih začetkov do sodobnih nogavic za različne namene, izdelati gradivo, ki bi temeljilo na trajnosti in ročnih tehnikah izdelave ter bi ga bilo mogoče uporabiti na delavnicah za različne ciljne skupine, ki jih organizirajo v Slovenskem etnografskem muzeju, ter na razstavi predstaviti izdelke, ki se navezujejo na nogavice, izdelane na podlagi kreativnega recikliranja, ponovne uporabe in slovenske tekstilne tradicije.

Projekt se je navezoval tudi na poslanstvo SEM, ki bogati kulturno ponudbo prestolnice in turistično ponudbo Ljubljane in Slovenije. S študenti smo raziskali nogavičarstvo od samih začetkov nošenja nogavic, razvoja strojnega pletenja od prvega Leejevega pletilnika do sodobnih pletilnih nogavičarskih strojev, nogavice za različne namene (športne, za medicinske namene, pametne nogavice), razvoj nogavičarske industrije na Slovenskem s poudarkom na največjih proizvajalkah nogavic pri nas, Tovarni nogavic Polzela in Tekstilni tovarni Prebold, našli smo zanimivosti o najlonkah, raziskali različne načine popravljanja nogavic in najlonk, se posvetili že pozabljeni tehniki repasiranja najlonk ter ugotavljali, kako ravnamo s tekstilnimi odpadki, ki jih je čedalje več, in podali ideje, kaj z odpadnimi nogavicami lahko naredimo, da jim podaljšamo življenjsko dobo. Vse te ugotovitve, raziskave in pregled literature smo zapisali v projektni nalogi, ki je nastala pri projektu.

Pripravili smo gradivo za ročne delavnice za različne starostne skupine (predšolske, šolske otroke, družine in upokojence), kjer smo predstavili tradicionalno ročno pletenje in izdelavo nogavic, izdelavo igrač iz odpadnih, odsluženih in neuporabnih nogavic, ki se navezuje na koncept ponovne uporabe in trajnostni odnos do tekstila. Gradivo je bilo narejeno v obliki kratkih filmov, dostopnih na spletni platformi YouTube, in navodil, ki so primerna tudi za samoučenje in hobijsko izdelavo. Delavnice niso bile izvedene, saj so bile v času, ko je potekal projekt, kulturne ustanove in šole zaradi epidemije Covid-19 zaprte.

Izvedli smo spletno anketo, s pomočjo katere smo ugotovili, kakšne nogavice ljudje radi nosijo, katere so njihove priljubljene barve, kakšne so njihove nakupovalne navade, kar je zanimivo tudi z etnološkega vidika. Zanimalo nas je tudi, kaj naredijo z odsluženimi nogavicami. Z anketo smo ugotovili, da večina anketirancev nosi kratke nogavice, tako za službo kot za prosti čas. Nogavice povezujejo s pojmi toplota, gretje, ugodje, zaščita pred mrazom, oblačilo, uporabnost, udobje ipd. Le manj kot polovica anketirancev nosi hlačne nogavice iz najlona, pa še ti le ob posebnih priložnostih. Najpogosteje obujejo nogavice v kožni ali črni barvi, pri čemer so pri večini potrošnikov zastopane debeline 10 DEN, 15 DEN in 20 DEN.

Anketa je prikazala tudi mnenje anketirancev o trajnostnem vidiku uporabe in ravnanja že uporabljenih nogavic. Večina potrošnikov poškodovane (strgane, stanjšane ali obrabljene) nogavice še nekaj časi nosi za doma ali jih vsaj enkrat zašije, medtem ko odslužene nogavice, ki jih ne nosijo več, uporabijo za čiščenje ali za izdelavo velikonočnih pirhov. Večina anketirancev bi se odločila za nakup izdelkov iz nogavic po metodi kreativnega recikliranja oziroma preoblikovanja (upcycling).

Projekt se je zaključil 3. julija 2020 z odprtjem razstave ŠTUMFI v Slovenskem etnografskem muzeju. Razstava ŠTUMFI se smiselno pridružuje osrednji razstavi muzeja Bosi. Obuti. Sezuti., ki govori o sobivanju nog in obuval.

Na podlagi raziskav o nogavicah v umetnosti, njihovem dejanskem in simbolnem pomenu ter njihovi raznoliki estetiki skozi zgodovinska obdobja so nastali tudi izdelki z dodano ali umetniško vrednostjo. Z uporabo tehnik (re)intepretacije nogavic, odkrivanjem možnosti ponovne uporabe odsluženih nogavic ter kreativno reciklažo lahko nogavice postanejo uporabne na nove načine. Na razstavi so predstavljeni študentski izdelki; vaze za rože, narejene z odsluženih najlonk (Vaze), na zanimiv, izviren način popravljene strgane najlonske dokolenke (Krčne cvetice), podložke, narejene iz industrijskih odpadkov proizvodnje nogavic (Živjo Živjo) ter na podlagi tekstilne tradicije izdelane športne dokolenke (Planita). Poleg tega pa so prikazane tudi igrače, izdelane iz odpadnih nogavic, in potek ročnega pletenja nogavic.

Rezultati projekta so koristni za poznavanje slovenske kulturne in tehniške dediščine, razvoja pletilnih strojev za nogavice, poznavanje industrijskega pletenja v Sloveniji ter popularizacijo ročnih tehnik. Projekt krepi tudi okoljevarstveno in trajnostno zavest in samooskrbo, saj vključuje kreativno recikliranje in ponovno uporabo že odsluženih nogavic oziroma uporabo industrijskih odpadkov pri proizvodnji. Popularizira tudi tekstilstvo in tekstilno oblikovanje.

Naravoslovnotehniška fakulteta je okrepila sodelovanje s Slovenskim etnografskim muzejem. Raziskali smo teme, ki bodo muzeju v pomoč pri nadaljnjem raziskovalnem delu. Med najkoristnejše spadajo raziskava razvoja slovenskih tovarn, ki so izdelovale nogavice, blagovnih znamk in sodobnih trendov v proizvodnji nogavic. Raziskava tehničnega razvoja pletilnih strojev je muzeju v pomoč pri dataciji predmetov, ki jih hrani muzej. V okviru projekta smo raziskali že pozabljeno tehniko nekoč zelo razširjene obrti – repasiranje nogavic, ki je pomembna za poznavanje kulturne in tehniške dediščine. Muzej pa je pridobil tudi stroj za popravljanje oziroma repasiranje najlonk.

Gradivo, ki je nastalo za delavnice, je vsesplošno uporabno tako za muzej kot tudi za izvedbo delavnic v vrtcih, osnovnih šolah in drugod za različne starostne skupine.

Vsa gradiva, ki so nastala pri projektu, so dostopna na spletni strani Slovenskega etnografskega muzeja.

Slika 1: Športne nogavice Planita Anite Miklavčič (foto: Zala Mavrić)
Slika 2: Igračke, izdelane iz odpadnih in odsluženih nogavic, in prikaz ročne izdelave nogavic v ozadju Maruše Turk in Zale Mavrić ter prikaz ročno pletenih nogavic Petre Schwarzbartl v ozadju (foto: Zala Mavrić)
Slika 3: Način popravljanja najlonskih dokolenk Klare Rešetič Krčne cvetice (foto: Zala Mavrić)
Slika 4: Vaze Gašperja Gajška, narejene iz najlonk (foto: Zala Mavrić)
Slika 5: Družina podložk Živjo Živjo iz odpadnih nogavic Zale Hrastar (foto: Zala Mavrić)

Pripravila doc. dr. Živa Zupin.

 

Po kreativni poti do znanja 2017 – 2020, 3. odpiranje: Je oprano perilo res čisto?

Mentorji: Brigita Tomšiča, Petra Forte Tavčera, Rok Finkb, Nina Špičkac, Ivan Grčarc

Študentje: Anja Modica, Eva Jugb, Tanja Furlana, Iris Vrhovskia, Dominika Glažara, Laura Cimpermana, Ana Gerla, Teja Pirnata

a Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana
b Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana
c Belinka Perkemija kemična industrija, d.o.o., Zasavska cesta 95, 1231 Ljubljana – Črnuče

Trajanje projekta: marec – julij 2020

Z namenom zagotovitve »varne« nege perila je glavni cilj projekta optimizacija postopka gospodinjskega pranja perila, ki bo pri nizkih temperaturah pranja zagotovil učinkovito odstranjevanje trdovratne umazanije in omogočal vzpostavitev higiensko snažnih površin tekstilij in notranjih delov pralnega stroja po vsakem ciklu pranja.

Direktiva EU narekuje nujnost uporabe programov nege perila pri nižjih temperaturah (30–40 °C) in nižji porabi vode. Slednje, skupaj z naraščajočim trendom uporabe tekočih detergentov pri gospodinjski negi tekstilij, zastavlja resne dvome o učinkovitosti izvedbe postopka gospodinjskega pranja tekstilij iz estetskega in higienskega vidika. Tržni produkti za gospodinjsko nego tekstilij sicer vključujejo belilna sredstva, ki omogočajo odstranjevanje obarvanih madežev in dezinfekcijo površine tekstilij in notranjih delov pralnega stroja že pri nizki temperaturi pranja, a so v tekočih detergentih nestabilna. Več neodvisnih študij je tako pokazalo, da so na površini tekstilij po opravljenem gospodinjskem pranju pri temperaturi 30–40 °C prisotni patogeni mikroorganizmi, kar se odraža v higiensko oporečnih tekstilijah in notranjih delih pralnega stroj in predstavlja možnost širitve patogenih mikroorganizmov preko tekstilnih izdelkov.

Delo projektne skupine je potekalo v treh sklopih. Prvi sklop je vključeval proučitev navad pri negi tekstilij v slovenskih gospodinjstvih, pri čemer je bilo opravljenih 216 anket. Drugi in tretji sklop sta vključevala določitev učinkovitost postopka gospodinjskega pranja s komercialnimi trdnimi in tekočimi pralnimi sredstvi z dodatkom različnih koncentracij vodikovega peroksida iz vidika odstranjevanja trdovratnih madežev ter vidika zagotavljanja snažnosti notranjosti gospodinjskih strojev in higiene opranih tekstilij. Ugotovljeno je bilo, da je v slovenskih gospodinjstvih povprečna temperatura pranja perila 40 °C, pri čemer kar 27 odstotkov vprašanih uporablja zgolj tekoči detergent. Zaskrbljujoča je tudi ugotovitev, da kar petina vprašanih ne čisti tesnilne gume gospodinjskega pralnega stroja, kar zagotavlja idealne pogoje za rast enterobaketrij, plesni in kvasovk, ki so bile dokazane pri polovici odvzetih brisov tesnilnih gum pralnih strojev. Na podlagi rezultatov laboratorijskih pranj je bilo ugotovljeno, da je za dosego učinkovitega odstranjevanja umazanije pri pranju pri 30 in 40 °C potreben dodatek vodikovega peroksida od 0,5 do 1,0 odstotka na volumen kopeli in žlička sode za dosego alkalnega pH, kar zagotovi odlično odstranjevanje madežev. Prisotnost nižje 0,5 odstotne koncentracije vodikovega peroksida zagotovi tudi pomembno zmanjšanje količine biofilma na površini bombaža za 82 odstotkov relativno glede na število celic pred pranjem.

Takšna higiena perila onemogoča prenos in širjenje patogenih mikroorganizmov iz človeka na človeka preko kontaminiranega perila, kot tudi morebitno križanje mikroorganizmov iz različnih okolij in nastanek novih bolezni.

 
2019+

Po kreativni poti do znanja 2017 – 2020: Alternativna trikotna ruta

Mentorji: Damjan Slabea, Nevenka Ferfilaa, Eva Dolenca, Brigita Tomšičb, Matjaž Mohoričc

Študentje: Brigita Marca, Jakob Sketa, Lana Flisara, Katjuša Mežeka, Maja Štibernika, Tanja Furlanb, Tisa Kuretb in Karolina Gosencab

a Zdravstvena fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana

b Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana

c Gornik Avantura, d.o.o., Kidričeva cesta 39b, 4220 Škofja Loka

 Trajanje projekta: februar – junij 2019

 

Pohodništvo, planinstvo, športno plezanje in alpinizem so športno-rekreativne aktivnosti na prostem, kjer je v primeru nezgode dostopni čas reševalnih služb daljši. Ustrezna vzajemna prva pomoč ali samopomoč je zato ključnega pomena. Tisti, ki daje prvo pomoč, si pri oskrbi poškodovanih lahko pomaga z improvizacijo in/ali s pripomočki iz različnih kompletov za prvo pomoč. Standardni del vsebine kompletov je trikotna ruta. Ustrezna kakovost trikotnih rut je še zlasti pomembna pri nekaterih postopkih prve pomoči, kot je izdelava Esmarchove preveze, imobilizacija, izdelava improviziranih nosil in učvrstitev poškodovanca na nosila. Za ustrezno oskrbo poškodovancev so sprejemljivi samo pripomočki iz kakovostnih, zdravstveno in ekološko ustreznih materialov. Glede na to, je bil namen projekta izdelati prototip alternativne trikotne rute (ATR) iz materialov, ki bodo zagotovili ustrezno trdnost in elastičnost in bodo ustrezni s higienskega vidika. Dodano vrednost ATR smo želeli doseči s potiskom posodobljenih informacij o ukrepih prve pomoči, bolj privlačnim videzom in boljšo vidljivostjo.

Delo je potekalo v štirih med seboj povezanih sklopih. Prvi sklop je zajemal proučitev najpogostejših poškodb v gorah ter izbor ukrepov prve pomoči, drugi sklop določitev kakovosti trikotnih rut, obstoječih na trgu ter izbor modelne tekstilije in določitev barvnih obstojnosti tiskov v izbranih rdeči in črni barvi na modelnem substratu, tretji sklop temeljito oceno tveganja v raziskavi proučevanih materialov, četrti sklop pa celostno oblikovanje ATR.

Rezultat interdisciplinarnega sodelovanja študentov različnih študijskih smeri je ATR iz poliestra, ki je alternativa bombažnemu tekstilu in je primernejša za uporabo v gorah zaradi nižje absorpcije vlage ter večje trdnosti. Nova ATR omogoča izdelavo vrsto obvez in je kljub klasični obliki trikotnika večuporabna, npr. kot trak okrog glave, šal okrog vratu ali pa kot ogrinjalo čez ramena za zaščito pred sončnimi žarki ali mrazom. Z izbiro fluorescentne barve ruta omogoča tudi boljšo vidljivost, kar je pomembno pri iskanju ponesrečenca v gorah. Natisnjeni ukrepi prve pomoči pripomorejo k hitremu izboru ustreznega ukrepa prve pomoči, kar je ključnega pomena pri reševanju ponesrečenca in so navsezadnje namenjeni tudi večji promociji prve pomoči.

2016/17+

Po kreativni poti do znanja 2016/17: creUNI – Sodobne kreacije nacionalnih elementov prepoznavnosti in možnost integracije za svečana uniformirana oblačila

Vodja projekta: doc. dr. Marija Gorjanc

Partnerji na projektu: Naravoslovnotehniška fakulteta (UL), Poslovno-ekonomska fakulteta (UM), KOR TEKSTIL d.o.o., Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije.

Število sodelujočih študentov: šest z UL in dva z UM

Problem, ki se je reševal: Namen projekta je bil izdelati idejno zasnovo majice za uniformirana oblačila in majice za mlade, ki vsebujejo slovenske nacionalne elemente prepoznavnosti. Pri uniformiranih oblačilih, ki se uporabljajo za promocijo Slovenije, se glede na potrebe trga opazi, da bi jih bilo potrebno okrasiti z nacionalnimi simboli. Poleg uporabnikov uniform, so ciljna skupina mladi, ki jim želimo približati lepote in bogastvo slovenske kulturne dediščine. S projektom smo reševali dva problema, in sicer (I) kako integrirati moderniziran slovenski vzorec k svečani uniformi in za majice za mlade ter (II) izdelati protokol trženja izdelka za uporabnike uniform in mlade.

Potek reševanja problema: Za reševanje problema (I) je bilo potrebno proučiti slovenske ornamente in vzorce, opraviti digitalizacijo najbolj tipičnih vzorcev in jih spremeniti, da se jih bolj približa mladim in da so primerni za uniformirana oblačila. Vzorce je bilo potrebno prenesti na blago, s pomočjo tiska in izdelati kroje majic. Pri reševanju problema (II) smo se osredotočili na raziskavo modernih tržnih poti, analizirali smo stanje na trgu glede podobnih izdelkov, v čem so dobre in slabe strani našega produkta in kako bi se bilo najbolje promovirati. Na projektu smo dosegli vse zastavljene cilje, ki smo si jih zadali na začetku. Tekom projekta je prihajalo do manjših izzivov, ki so jih študenti, ob pomoči svojih pedagoških in delovnih mentorjev uspešno reševali. Z izvedenim projektom smo študentom uspešno približali pomen domače tekstilne in oblačilne industrije ter kako je pomembno povezovanje ljudi različnih strok za doseganje odličnih rezultatov.

Rezultati projekta: Rezultati projekta sta dva modela majic (moška, ženska), trije motivi (dva za mlade, en za uniformirana oblačila), dva marketinška načrta (en za majico za mlade in drugi za majico za uniformirana oblačila) in ena trženjska strategija za majice za mlade. Poleg novih modelov majic oziroma vzorcev, smo naredili tudi analizo potiskljivosti pletiva iz bambusovih vlaken ter mešanic. S projektom smo izdelali idejno zasnovo majic za mlade in za uniformirana oblačila, ki vsebujejo slovenske nacionalne elemente, ki so predstavljeni sodobno in zabavno. S tem smo dvignili možnost prepoznavnosti naše države, kot tudi smo prispevali k dvigu prepoznavnosti tekstilne in oblačilne industrije v Sloveniji. Poleg tega so rezultati projekta vplivali tudi na vpletene študente, saj so nadgradili in dopolnili svoje teoretično znanje, ga povezali s prakso, razvili smisel za podjetnost in razvoj nekega izdelka.

2015+

Družbena inovacija na primeru trajnostno naravnanega managementa turizma Ljubljane; projekt Po kreativni poti do znanja 2015
Študenti: Tanja Furlan (NTF OTGO), Stefani Berginc (FA), Sandra Stare (FA), Meta Pezdir (EF), Anja Čelik (EF), Julija Črepinšek (EF), Tina Končan (EF), Erik Kranjc (EF), Pia Milić (EF), Jernej Tomažin (EF)
Pedagoški mentorji: izr. prof. dr. Alenka Pavko Čuden, prof. dr. Vlado Dimovski, doc. dr. Judita Peterlin, doc. dr. Domen Zupančič
Delovna mentorica: Alenka Repič, direktorica, Kaaita, d.o.o.

Namen projekta je bil reševanje izzivov trajnostnega turizma v Ljubljani, saj je Ljubljana vse pomembnejša turistična destinacija. Raziskovalni del projekta je bil usmerjen v načrtovanje sodobne turistične doživljajske ponudbe v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Študenti in študentke so v okviru terenskega dela z metodo družbene inovacije izvajali ankete lokalnih prebivalcev in strokovnjakov s področja turizma, rokodelstva in domače obrti. Na podlagi analize anket so oblikovali tri poslovne modele – tri nove poslovne priložnosti za širšo lokalno skupnost Ljubljane. Predlagani poslovni modeli vključujejo ponudbe izdelkov in storitev, ki temeljijo na lokalnih potencialih, dediščini, naravnih danostih, so trajnostno naravnani ter samoorganizirajo in aktivirajo lokalno prebivalstvo. Predlagani trije poslovni modeli so:

  • Poslovni model “Zmajčkova pot” vključuje posebno pot, prek katere turisti in domačini skozi igro spoznavajo Ljubljano, tako da iščejo “skrite” zmajčke ter pri tem uporabljajo eko-beležko, ki je izdelana iz odpadnih/recikliranih materialov. Na vsaki strani so označene lokacije posameznih zmajčkov, uporabnik pa sam izbere, katere zmajčke bo obiskal. Prehojeno pot označi tako, da napelje priloženo vrvico skozi obstoječe luknjice. Kdor želi, lahko sešito stran izreže in pošlje kot razglednico.
  • Poslovni model “Turistom vzbudimo občutke, ki jih ponuja Slovenija” rešuje problem zanemarjenosti železniške postaje v Ljubljani. Domačim in tujim obiskovalcem, ki se vsak dan pripeljejo v Ljubljano v službo, šolo ali na izlet želi pokazati, da je Slovenija geografsko raznolika, varna in sveža. Predlaga arhitekturno osvežitev in preureditev podhoda ter vhoda in izhoda iz podhoda. Tematike podhoda se menjajo, zanje skrbijo študentje in študentke različnih smeri. Ob zaključku tematike podhoda se izvaja bazar.
  • Poslovni model “Pristni okusi Slovenije” je kulinarične narave s poudarkom rabe lesa. Predlaga, da bi v projekt vključene restavracije turistom ponujale tradicionalne slovenske jedi z lesenim priborom, ki je del slovenske kulturne dediščine, predvsem pa ne spremeni okusa hrane. Gost v restavraciji dobi prtiček, na katerem je zapisan recept jedi, ki jo je naročil ter QR koda do internetne strani, prek katere izve vse podrobnosti in ponudbo v pokrajini, iz katere prihaja jed.

Projekt je financiral Evropski socialni sklad. Raziskave so študentje in študentke nadgradili z ogledom Hiše eksperimentov, arhitekturnim ogledom Ljubljane pod vodstvom doc. dr. Domna Zupančiča, obiskom Hostla Celica ter vodenim ogledom Ljubljane, pod vodstvom turističnega vodiča iz TIC Ljubljana. Poslovni modeli so bili podrobneje opisani v člankih, objavljenih v reviji AR. Več na povezavi.

2014+

Razstava študentov tekstilstva Ljubljanski cek’r v Osrednjem atriju Mestne hiše; projekt v sklopu predmeta Računalniško oblikovanje za tisk
Študenti: Avdijaj Škurta, Ana Jan, Anja Jermančič, Sandra Krebelj, Nina Logar, Petra Miloševič, Katarina Rajevec, Sabina Stipič, Sara Stipič, Neža Sukič, Nika Župan, Laura Fajfar
Mentorji: doc. dr. Marija Gorjanc, Alenka More

Razstava predstavlja dela študentov tekstilstva (2. in 3. letnik programa Načrtovanje tekstilij in oblačil ter 3. letnik programa Proizvodnja tekstilij in oblačil), ki so pri predmetu Računalniško oblikovanje za tisk pod mentorstvom doc. dr. Marije Gorjanc in v sodelovanju z Alenko More izdelali okolju prijazno torbo, na katero so natisnili motiv Ljubljane. Navdih za motiv so študenti dobili med sprehodom po mestu ali pa v svojem spominu na najljubši kotiček Ljubljane. S pomočjo profesionalnega računalniškega programa za risanje vektorskih slik so študenti narisali motiv Ljubljane in izdelali tiskovno formo (šablono). Sledilo je tiskanje motivov na bombažno tkanino, krojenje in končna izdelava torbe. Študenti so pokazali sposobnost za izvedbo idej v praksi, s čimer so poudarili pomembnost poznavanja tekstilne tehnologije. Izvedba projekta je bila v obliki predavanja predstavljena tudi na 45. simpoziju novosti v tekstilstvu.

Oblikovanje superhidrofobne in oleofobne bombažne tkanine, pobarvane z reaktivnimi barvili; izvirno znanstvenoraziskovalno delo študentov na 2. stopnji bolonjskega študijskega programa
Študenti: Tina Mandelj, Rahela Kurent, Kristina Zdovc, Katarina Drevenšek, Nina Pajsar
Mentorji: Mateja Kert, Barbara Simončič, Brigita Tomšič, Marija Gorjanc

V sklopu premeta Napredni plemenitilni postopki na 2. stopnji študijskega programa Načrtovanje tekstilij in oblačil so študenti raziskovali vpliv barvanja s tremi reaktivnimi barvili Avitera SE (rumeno, rdeče in modro) na funkcionalne lastnosti bombažnih tkanin, apretiranih z nanodelci SiO2, vodo- in oljeodbojno apreturo (FAS) ter kombinacijo obeh (SiO2 + FAS). Hkrati so proučevali tudi vpliv nanesenih apretur na spremembo barve barvanih vzorcev. Superhidrofobne lastnosti so bile dosežene na vseh apretiranih vzorcih in se zaradi predhodnega barvanja niso poslabšale. Prisotnost apretur je močno vplivala na barvo vzorcev, ne glede na to, ali so bili barvani ali ne. Iz rezultatov barvnih sprememb smo opazili, da so imeli apretirani barvani vzorci zelo slabo barvno obstojnost na osvetljevanje. Rezultati raziskave so bili predstavljeni na 45. simpoziju novosti v tekstilstvu in v reviji Tekstilec kot izviren znanstveni članek.

2013+

Vizualne in funkcionalne lastnosti digitalno natisnjenih in apretiranih anaglifnih slik na bombažni tkanini; izvirno znanstvenoraziskovalno delo študentov na 2. stopnji bolonjskega študijskega programa
Študenti: Špela Zakrajšek, Danaja Štular, Špela Vasič Stepančič
Mentorji: Petra Forte Tavčer, Barbara Simončič, Marija Gorjanc, Brigita Tomšič

V sklopu predmeta Napredni plemenitilni postopki na 2. stopnji študijskega programa Načrtovanje tekstilij in oblačil so študenti raziskovali vpliv različnih zaščitnih apretur na vizualne lastnosti anaglifnih slik in barvne lestvice CMYK, ki so bile digitalno natisnjene na bombažno tkanino. Potiskani vzorci so bili apretirani z enokomponentno vodo- in oljeodbojno ter ognjevarno apreturo in tudi s kombinacijo obeh apretur po impregnirnem postopku. 3D-učinek potiskanih vzorcev je bil tudi vizualno ocenjen. Rezultati so pokazali, da je prisotnost apretur vplivala na spremembo barve tiska, vendar ni poslabšala 3D-učinka anaglifne slike, ki se je ohranil tudi po večkratnem pranju in osvetljevanju. Tisk ni vplival na funkcionalne lastnosti apretur, je pa poslabšal njihovo pralno obstojnost. Rezultati raziskave so bili predstavljeni na 44. simpoziju novosti v tekstilstvu in v reviji Tekstilec kot izviren znanstveni članek.

2012+

Oblikovanje »lotosovega efekta« na bombažni tkanini s plazmo, encimi in apreturo sol-gel; izvirno znanstvenoraziskovalno delo študentov na 2. stopnji bolonjskega študijskega programa
Študenti: Katja Jazbec, Anja Maloprav, Mateja Godec
Mentorji: Barbara Simončič, Petra Forte Tavčer, Marija Gorjanc

V sklopu predmeta Napredni plemenitilni postopki na 2. stopnji študijskega programa Načrtovanje tekstilij in oblačil so študenti raziskovali vpliv predobdelave bombažne tkanine z okolju prijaznimi postopki, kot so plazma in encimi, na kakovost vodo- in oljeodbojne apreture sol-gel. Rezultati raziskave so pokazali, da je predobdelava tkanine s plazmo in encimi povzročila nastanek mikro- do nanostrukturirane hrapavosti površine vlaken, kar je posledično vplivalo na povečanje stičnih kotov vode nad 150°, zmanjšanje kota zdrsa in povečanje oljeodbojnosti apretirane tkanine. S predobdelavo je bil dosežen »lotosov efekt«, ki je bil najbolj izražen na apretiranih vzorcih, ki so bili predobdelani s plazmo. Rezultati raziskave so bili predstavljeni na 43. simpoziju novosti v tekstilstvu in v reviji Tekstilec kot izviren znanstveni članek.

Skip to content

Ooops...

Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.
Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.