Barva in kemična struktura snovi. Pomembnejše skupine barvil, njihova struktura in lastnosti. Izbor barvil in tehnološki postopki barvanja. Struktura in lastnosti pigmentov. Pigmenti kot sestavina tiskarskih barv v tekstilnem in grafičnem tisku. Fotokromni, termokromni, elektrokromni koloranti. Ekološka in toksikološka problematika barvil in pigmentov.
Predmet povezuje znanje tehnologij tiska z znanjem, pridobljenim pri predmetu Osnove elektronike za aplikacije v tiskani elektroniki. Cilj predmeta je pridobiti osnovne izkušnje na področju tiskane elektronike, ki so nujno potrebne pri uporabi teh sistemov v praksi. Poseben poudarek je namenjen seznanitvi z obstoječimi aplikacijami s tega področja in iskanju novih inovativnih rešitev tako na ... Preberite več
Pregled aktualnega stanja na področju plazemske modifikacije tekstilnih in grafičnih materialov. Osnove neravnovesnega stanja plina. Značilnosti razelektritev. Reaktivni plinski delci v plazmi. Interakcija plazemskih radikalov z materiali. Funkcionalizacija in jedkanje materialov. Karakterizacija površin tekstilnih in grafičnih materialov z rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo, mikroskopijo na atomsko silo in vrstičnim elektronskim mikroskopom. Staranje plazemsko obdelanih materialov.
Študenti se seznanijo s polimernimi materiali, ki se uporabljajo v tekstilni in grafični industriji, njihovo strukturo ter lastnostmi, povezanimi z njihovo razgradnjo in obnovljivostjo. Spoznajo različne postopke ločevanja odpadne polimerne embalaže, seznanijo se s postopki recikliranja polimernih materialov in vplivom recikliranja na lastnosti polimernih materialov. Spoznajo življenjski krog polimernih tekstilnih in grafičnih izdelkov.
Temeljni cilj predmeta je razviti sposobnost za kritično uporabo in vrednotenje najsodobnejših preiskovalnih metod za določanje strukture in lastnosti tekstilnih in grafičnih materialov, ki so po svoji naravi skoraj izključno polimerni materiali. Nekatere lastnosti in analitske metode, ki jih študent spozna v sklopu predmeta: molekulska masa, porazdelitev molekulskih mas, morfologija, anizotropija, toplotne lastnosti, difuzijski pojavi, ... Preberite več
Temeljni cilj predmeta je razviti sposobnost za kritično vrednotenje sistemov vodenja kakovosti in postopkov za stalne izboljšave kakovosti, razumevanje sodobnih postopkov vodenja kakovosti na podlagi kritične analize praktičnih primerov, razvijanje zavedanja pomena kakovosti za doseganje poslovne odličnosti organizacije, spoznavanje in kritično vrednotenje različnih postopkov vodenja kakovosti (kot so: standardi družine ISO 9000, QFD, Kaizen, vitka ... Preberite več
Predpisi na področju varovanja okolja. Ocena vplivov tehnoloških postopkov na okolje. Okoljevarstvene rešitve. Okoljski monitoring. Onesnaženost in čiščenje odpadne vode. Ukrepi za zmanjšanje porabe vode in energije v proizvodnji. Ravnanje z odpadki. Recikliranje odpadkov tekstilne in grafične industrije ter njunih končnih izdelkov. Nevarne kemikalije v tekstilstvu in grafiki. Zakonodaja s področja ravnanja s kemikalijami. Okoljevarstveno ... Preberite več
Poglobljen študij kostumografije, specifične metode oblikovanja kostumov za specifične tipe uprizoritev. Diferencirano poznavanje vloge kostumografije in njenih zakonitosti znotraj gledališke, operne, plesne predstave oz. v filmu, na televiziji in v videu. Pristopi h kostumografiji in vpetost kostumografije v dramaturški, režijski in scenografski koncept predstav od 80. let 20. stoletja naprej. Razvoj gledališča, prizorišč, dramatike, scenografije, ... Preberite več
Predmet podpira interdisciplinarno raziskovalno delo, ki je usmerjeno v inovativno reševanje raznolike tekstilne problematike, ustrezno ovrednotenje tekstilij in njihovo umeščanje v širši civilizacijsko-kulturni prostor. Opredeljuje in sistematizira ključne teoretične prvine v tekstilnem oblikovanju, usposablja za prepoznavanje semiotike tekstilij in razumevanje kompleksnih povezav med likovnimi elementi in identiteto tekstilne materije same po sebi, v zgodovinskem ter ... Preberite več
Predmet obravnava fenomen mode s širšega vidika kulturološke refleksije. Moda je v tem okviru razumljena kot označevalni sistem posebne vrste, ki pa ni samostojen. Vanj se namreč vpisujejo različna družbena razmerja, od ekonomskih in spolnih do ekoloških in političnih. Moda po drugi strani ta razmerja preoblikuje v samoumeven sistem vizualnega spektakla. Da bi študenti ta ... Preberite več