Izdelki študentov in zanimivosti iz sveta tekstila

Na tej strani lahko prebirate med izdelki študentov, novostmi in zanimivostmi iz sveta tekstila, s katerimi želimo prikazati mnogoterne teksture čudovitega tekstilnega sveta. Ker stran nastaja na novo, prosimo za potrpežljivost pri nalaganju vsebine. Vsebine si lahko ogledate tudi na družbenem omrežju Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje.

Ali poznaš bambusova vlakna?+

Bambusova vlakna

Proizvodnja bambusovih vlaken znaša približno 40000 t in se letno povečuje. Največje proizvajalke bambusovih vlaken so Kitajska, Indija, Brazilija (400 različnih vrst).Poznamo 1250 različnih vrst bambusovih dreves (vrsta Phyllostahys Edulis). Na skupno 4,21 milijonov hektarov površine gojijo bambusova drevesa za proizvodnjo bambusovih vlaken.
Bambusova drevesa rastejo v tropskem in subtropskem pasu in zrastejo tudi do 1 m dnevno.

Bambus kot zeleno vlakno:

  • Hitrorastoča raslina (za rast potrebuje 3 – 5 let).
  • Lahko uspeva brez pesticidov in herbicidov.
  • Ne zahteva namakanja.
  • Zmanjšuje nastanek toplogrednih plinov (absorbira 5x več CO2).
  • Bambusova drevesa sproščajo 35 % in več kisika v ozračje.
  • Preprečuje erozijo tal.

Lastnosti tekstilnih izdelkov iz bambusa:

  • Antimikrobne lastnosti.
  • Zaščita pred UV sevanjem.
  • Visoka vpojnost vode in hitro sušenje.
  • Biorazgradljivost.
  • Majhno krčenje in trpežnost.
  • Dobre termoregulacijske sposobnosti.

Vir: Raziskava odzivnosti tkanin iz liocel/bambusove preje na obremenitve pri uporabi.

Pripravila: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc.

"CLOTH TECH" tekstilije+

Tehnične tekstilije se med drugim uporabljajo tudi za oblačilne namene (“cloth tech”). V to skupino tekstilij spadajo tudi vlaknovine oz. netkane strukture, ki so namenjene tudi za obutveno industrijo. V tem primeru so izdelane bolj za funkcionalne namene obuvala, estetske lastnosti pa pri tem niso tako pomembne. Tovrstni materiali se uporabljajo predvsem za oporo in ojačitev obutve.
To so lahko tkanine, pletiva ali netkane strukture (vlaknovine), ki so izdelane direktno iz vlaken, prej ali sukancev, predvsem iz kemičnih vlaken, v manjši meri tudi iz naravnih vlaken.
Za oblačilno/obutveno industrijo se navadno uporablja okrog 7 % vseh netkanih tehničnih tekstilij. Letna rast tehničnih tekstilij za oblačilne/obutvene namene znaša 3 %.
Tehnične tekstilije, ki se uporabljajo za oblačilne/obutvene namene, so predvsem medvloge (za ojačitev oblačilnih delov), mikroporozne membrane (vlaknovine, kemične membrane: npr. ePTFE), medtem ko se za obutvene namene uporabljajo predvsem vlaknovine ali kompoziti, ki so namenjeni opori in ojačitvi obutve pri nošenju.

Pripravila: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc, vir.

“FireEater” in “CoTTon Miracle”+

CoTTon Miracle ter FireEater sta inovaciji, ki sta se rodili iz sodelovanja med NTF in Kemijskim Inštitutom. »Cotton Miracle« ali lotusov efekt je bombaž, ki ima visoko-pralno obstojne vodo- in oljeodbojne lastnosti. »FireEater« pa so ognjevarna samo-ugasljiva tekstilna vlakna z visoko dodano vrednostjo.
Obe tehnologiji sta se 30.1.2019 na Dunaju predstavili na dogodku Start:IP, razvojno-poslovna srečanja med raziskovalci, podjetniki in investitorji, kjer je sodelovalo 15 raziskovalcev iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Univerzo v Ljubljani so zastopali: Jelena Vasiljević iz NTF; Nika Kruljec in Matjaž Ravnikar iz FFA, Alan Kacin iz ZF, Tomaž Podobnikar iz FGG ter Marija Čolović iz Kemijskega inštituta. Vsak od njih je predstavil in zagovarjal svojo inovacijo pred strokovno in podjetniško javnostjo.
Obe tehnologiji sta bili izbrani na tekmovanje, saj sta tržno zelo zanimivi, z zaščiteno intelektualno lastnino ter na dovolj visoki stopnji tehnološke pripravljenosti. Inovaciji sta bili odlično sprejeti in se potegujeta za laskavi naziv »najboljša predstavitev«.

Kolaž tkanin z uporabo različnih prej in načinov prepletanja niti+

V okviru vaj pri predmetu Tkanine, nosilke izr. prof. dr. Matejke Bizjak, študenti spoznajo tehnike ročnega tkanja, kjer uporabijo različne vezave, preje in barvne kombinacije vzorcev.

Vsak študent mora natkati tkanino in pri tem izbrati vsaj štiri različne vezave ob uporabi primernega votka in ustreznih tehnoloških parametrov.

Izpod rok Špele Bajrič, sedaj študentke 2. letnika Tekstilnega in oblačilnega inženirstva, so nastale tkanine prikazane na fotografijah. Pri predmetu se je poučila o lastnostih tkanin, svoje znanje pa je nadgradila z raziskavo in izdelavo tkanih vzorcev. Delo je nadaljevala tudi doma (na grebenčku) in ustvarila cel kolaž tkanin z uporabo različnih vezav in prej. Špela je predvsem navdušena nad številčnimi možnostmi vzorčenja z različnim načinom prepletanja dveh nitnih sistemov (osnovo in votkom). Svoje tehnološko znanje bo poglabljala tudi v prihodnje.

Pripravila: asist. Klara Kostajnšek, univ. dipl. inž.

Žajbelj in kurkuma - naravni barvili za barvanje vlaknovine za pooperativno oblogo+

Kurkuma in žajbelj nista le začimbi in zelišči, temveč se ju lahko uporablja tudi kot naravno barvilo za barvanje tekstilij. Študentka Anja Jermančič je v svojem diplomskem delu preučevala protimikrobno delovanje s kurkumo in žajbljem obarvane Tencel® vlaknovine in na podlagi izdelane barvne karte s pomočjo anketirancev izbrala barvo, ki bi najbolje delovala kot pooperativna obloga.

Vir: Anja Jermančič, diplomsko delo, 2015, POOPERATIVNA OBLOGA IZ VLAKEN TENCEL® IN NARAVNIH UČINKOVIN ZA NEGO RAN PO MASTEKTOMIJI.

Pripravila: dr. Mirjam Leskovšek

Invazivne tujerodne rastline za okolju prijazno barvanje tekstilij+

Namesto, da invazivne tujerodne rastline vodimo na sežig, jih lahko izkoristimo za okolju prijazno barvanje tekstilij.
V sklopu Evropskega projekta Applause, ki ga vodi Mestna občina Ljubljana, na NTF OTGO pripravljamo vodne ekstrakte barvil tujerodnih rastlinskih vrst (npr. zlata rozga, japonski dresnik, octovec, žlezava nedotika) in z njimi dosegamo različne barve tekstilij.

Pripravila: doc. dr. Marija Gorjanc

Biomimetične tekstilne strukture predstavljajo rešitev za pridobivanje vode iz megle v puščavskih področjih+

Žetev vode iz megle (fog water harvesting) v prihodnosti predstavlja trajnostno alternativo vodnim izvirom pitne vode. V Nemčiji so se že oblikovale prve polimerne 3-D mrežne strukture (t.i. Raschel mesh), ki delujejo kot zbiralci vode. Pri tem posnemajo hierarhaično 3-D strukturo listov južnoafriške rastline lat. Cotula fallax (lat.), ki ima sposobnost zbiranja in kanaliziranja vode v steblo rastline. Razvila so se že tudi vlakna, ki oponašajo omočljivost pajkove niti na račun naravno spredenih vozljev niti, ki služijo kot točkovni zbiralci vodnih kapljic.
Več si lahko preberete v prispevkih: “Fog water as an alternative and sustainable water resource” (vir), “Bionic development of textile materials for harvesting water from fog” (vir).

Pilotno testiranje zbiralcev megle v Peruju:

Tekstilne mrežnaste strukture za lovljenje vodnih kapljic iz megle:

Zbiranje vodnih kapljic na rastlini Cotula fallax (a: suha rastlina, b: mokra raslina, c: shema omenjene rastline pri zbiranju kapljic vode):

Shema formiranja kapljic vode na vlaknih s spredenimi vozli (a: vlakno z enim vozljem, b: vlakno z dvema vozljema):

Slike: Vir.
Pripravila: dr. Mirjam Leskovšek

Ali veš, da ananas ne daje le odličnih sadežev, ampak tudi vlakna za sodobne tekstilije?+

Iz svežih listov ananasa pridobivajo fina vlakna za:

a) filipinske tradicionalne moške srajce Barong Tagalog. Pri nas to blago poznamo pod imenom ananas batist. Blago je prosojno in svilenega videza. Moška srajca iz ananasovega batista (Vir):

b) čipke (Vir):

c) ananasovo usnje (pineapple leather)
V zadnjem času pa iz ananasovih vlaken izdelujejo tudi rastlinsko usnje Piñatex, ki je primerno za galanterijo, oblačila in notranjo opremo (Vir):

Raziskava ananasovega usnja na NTF, v okviru programa Tekstilno in oblačilno inženirstvo (VS): Žan Atelšek, Diplomsko delo 2019 (v delu):

Suhi izravnalni kot ananasovega usnja:

Togost ananasovega usnja:

Odpornost na drgnjenje ananasovega usnja:

Videz licne strani ananasovega usnja:

Videz hrbtne strani ananasovega usnja:

Pripravila: izr. prof. dr. Tatjana Rijavec.

Ali veš zakaj se volna lahko polsti?+

Polstenje volne je ena izmed najstarejših tehnik izdelave netkanih ploskovnih tekstilij. Izvedemo ga tako, da surova volnena vlakna navlažimo z milnico ter nato močno obdelujemo z mehansko silo in toploto. Ker je površina vlaken prekrita s kutikularnimi celicami v obliki lusk, se le-te v nabreklih vlaknih razprejo, kar je tudi vzrok, da se vlakna tekom njihovega gnetenja premikajo ter med seboj trajno zapletejo in zagozdijo. Pri tem nastane kompaktna gmota oziroma polst.
S tehniko polstenja so se poigrali študentje 2. letnika Tekstilnega in oblačilnega inženirstva, ki so v okviru seminarja pri predmetu Beljenje in apretura izdelali cvetove in si tako popestrili turobne zimske dni.

Pripravila: doc. dr. Brigita Tomšič.

Umetne "tekstilne mišice"+

Švedski raziskovalci so oblikovali umetne “tekstilne mišice”, ki omogočajo gibalno oviranim ljudem lažje gibanje. S posebno kombinacijo tkanja in pletenja izdelane mišice so zgrajene iz celulozne preje in prekrite z elektroaktivnim polimerom ter imajo, glede na potrebe gibanja, nastavljivo silo in raztezek.

Vir besedila in slik:
http://advances.sciencemag.org/content/3/1/e1600327
https://phys.org/news/2017-01-muscles-power.html

Pripravila: dr. Mirjam Leskovšek

Ali veš iz česa so sestavljeni higienski izdelki?+

Higienski izdelki so navadno izdelani iz vlaknovin in so lahko iz naravnih ali kemičnih vlaken. Kar 30 % vseh vlaknovin je namenjenih za higienske izdelke, tako v zadnjem času za te izdelke uporabljajo regenerirana celulozna vlakna, ki se lahko reciklirajo. Dejstvo je namreč, da med 5 – 15 % odpadkov predstavljajo ravno higienski izdelki.
Higienski izdelki za intimno nego, ki jih danes najdemo na tržišču so večslojni, pri čemer je prvi sloj izdelan običajno po ekstrudiranem postopku in termično utrjen (ti. spunbond postopek). Najbolj pomemben del higienskih izdelkov je notranji sloj, polnilo, ki ga sestavlja celulozna pulpa in superabsorber (SAP). Zadnji sloj je zaščitni sloj z lepilnim nanosom.
Sloji higienskega izdelka so lahko različne surovinske sestave, prvi sloj, ki je v stiku s kožo je iz polipropilenskih ali polietilenskih vlaken, v zadnjem času pogosto iz viskoznih vlaken in predstavlja 10 % od celotne mase higienskega izdelka, polnilo sestavlja celulozna pulpa, ki predstavlja največji delež plenice, tj. 64% od celotne mase, ter superabsorber (12 %). Superabsorber lahko absorbira 60-kratno maso tekočine. Izdelani so iz natrijevega poliakrilata in so v obliki belih granul. Pri absorpciji tekočine se absorber iz trde oblike pretvori v gel.

Vir: revija Tekstilec
Priprava besedila: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc.

Regeneracija rabljenih tekstilnih odpadkov+

V povprečju vsak Slovenec letno zavrže okoli 14 kg oblačil. Dejstvo, da en kilogram odvrženih oblačil ustvari 52 kg ogljikovega dioksida, pa je pripeljalo do nujnega in vedno bolj priljubljenega recikliranja.
Glede na podatke statističnih analiz in sortirnih analiz ugotavljamo, da velika večina odpadnih oblačil in tekstila najverjetneje konča na odlagališčih med mešanimi komunalnimi odpadki, zaradi: preslabe organiziranosti zbiranja oblačil in tekstila, nizke osveščenosti prebivalcev, nizke cene tekstila (novega in rabljenega), pomanjkanje infrastrukture za sortiranje, dezinfekcijo in predelavo oblačil in tekstila.
Vse več proizvajalcev je v današnjem času tako trajnostno usmerjenih.

Vir: Tekstilec : glasilo slovenskih tekstilcev, ISSN 0351-3386. [Tiskana izd.], 2017, vol. 60, priloga 3, str. SI 119-SI 130.
Priprava besedila: doc. dr. Dunja Šajn Gorjanc.

Na luni je vzklilo bombažno seme+

3. januarja je Kitajsko robotsko plovilo Chang’e-4 uspešno pristalo na oddaljeni strani Lune. Plovilo je s seboj prineslo instrumente za preverjanje geološke zgradbe Lune in izvajanje bioloških poizkusov. V okviru bioloških poizkusov se na plovilu nahajajo semena bombaža, oljne ogrščice, krompirja in arabidopsisa, kot tudi jajca sadne muhe in nekaj kvasovk, da bi tvorila preprosto mini biosfero. Na posnetkih, ki jih je poslala sonda na zemljo je vidno, da je seme bombaža vzklilo medtem, ko ostala semena še ne kažejo nikakršnih sprememb. To je prvo seme rastline iz zemlje, ki je vzklilo na luni.

Vir besedila in slik; pripravil: prof. dr. Andrej Demšar.

Ali veš, da pri študiju tekstilstva načrtujemo tudi funkcionalne tekstilije, ki so odzivne na vplive iz okolja?+

Tekstilije, odzivne na svetlobo, lahko oblikujemo z nanosom fotokromnih barvil. Fotokromna barvila so široko zastopana v optiki pri izdelavi fotostekel, medtem ko so na področju tekstilstva manj zastopana. Specifična struktura fotokromnega barvila namreč omogoča, da barvilo prehaja iz neobarvane v obarvano obliko pod vplivom UV-sevanja. Prehod barvila nazaj v neobarvano obliko pa je pogojen z odvzemom svetlobnega vira, spremembo valovne dolžine svetlobnega vira ali pa s temperaturo. Na tržišču so fotokromna barvila pogosto prisotna v obliki mikrokapsul, ki jih nanašamo na tekstilni material s postopkom impregniranja ali tiskanja. Mikrokapsulirana fotokromna barvila lahko uporabljamo sama ali v kombinaciji s klasičnimi barvili ali pigmenti, kar omogoči doseganje novih barvnih učinkov. Tovrstne tekstilije lahko služijo kot UV-senzorji in opozarjajo na škodljivo UV sevanje iz okolja. V okviru raziskav na našem oddelku je bilo mikrokapsulirano modro fotokromno barvilo že uspešno naneseno na bombažno tkanino, poliestrno tkanino in tkanino iz mešanice poliester/bombaž.

Pripravila: doc. dr. Mateja Kert

Ali veš, da pri nas načrtujemo tudi funkcionalne tekstilije z mikrokapsulami?+

Mikrokapsule so sestavljene iz ovojnice in jedra, ki ga lahko napolnimo z dišavami, proti-mikrobnimi sredstvi, proti-gorljivimi sredstvi, barvili, repelenti, pralnimi sredstvi, mehčalci in drugimi aktivnimi snovmi. Vse te aktivne substance so torej varno spravljene v zaščitni ovojnici z določeno tehniko (tiskanje, impregniranje, premazovanje, pršenje,…), nanesene na tekstilni material, kjer se na določen način, npr. z zunanjo silo, visoko temperaturo, svetlobo, itd., počasi sproščajo in s tem omogočijo dolgotrajnejšo funkcionalnost tekstilije. Učinkovine največkrat vgrajujemo v mikrokapsule z namenom kontroliranega sproščanja, podaljšanja delovanja in obstojnosti, ločitve reaktantov, redukcije toksičnosti, redukcije hlapljivosti, preprečevanja reagiranja z vlago, s svetlobo, kisikom ali z drugimi reagenti, prekrivanja neprijetnega vonja ter rokovanja s tekočinami kot s prahom z namenom izboljšanja mešanja.
(primer uporabe mikrokapsul v tekstilstvu: Krkoč Vida: Vpliv optičnega belilnega sredstva na fotoobarvanje bombažne tkanine, barvane z mikrokapsulami fotokromnega barvila, 2017, diplomsko delo; vir).

Pripravila: dr. Barbi Golja.

Ali veš, da pri študiju tekstilstva oblikujemo biomimetične tekstilije, ki posnemajo pojave iz narave?+

S specialnim kemijskim postopkom lahko preoblikujemo površino tkanine na takšen način, da postane podobna površini lotosovega lista. Zanj je značilna hrapava površina, ki jo tvorijo bradavičaste celice velikosti nekaj mikrometrov, ki so prekrite s kristali voska velikosti nekaj nanometrov. Takšna površina zagotovi lotosovemu listu samočistilnost, kar pomeni, da je list vedno suh in čist, če pa se umaže, se tudi sam očisti. To lastnost poimenujemo ”lotosov učinek”.
Tkanino z ”lotosovim učinkom” pripravimo tako, da na njo nanesemo kroglice silicijevega dioksida različnih velikosti, nato pa jih prevlečemo z vodo- in olje-odbojnim polimernim apreturnim filmom. Tako preoblikovana površina tkanine postane super-vodo- in olje-odbojna, zato se ne zmoči z vodo kot tudi ne umaže s čajem, kavo, vinom, bučnim oljem, kečapom, …

Besedilo pripravila: prof. dr. Barbara Simončič.

Mikroplastika iz pralnega stroja+

Raziskave kažejo, da od 20 do 35% mikroplastike, ki se nahaja v svetovnih morjih, izvira iz tekstilnih izdelkov, predvsem sintetičnih oblačil. Delci vlaken se izločajo iz tekstila že med industrijsko obdelavo in prehajajo z odpadno vodo v okolje, velik delež pa se jih izloča tudi med gospodinjskim pranjem. Ugotovili so, da se med pranjem ene jope iz flisa izloči kar 250.000 vlakenskih delcev. V komunalnih čistilnih napravah se ne odstranijo, ker so premajhni in niso biorazgradljivi, tako da končajo v rekah in nato v morjih.
Mikroskopska tekstilna vlakna so bolj problematična kot nevlaknata mikroplastika, saj zaradi svoje velike zunanje površine lahko navzamejo večje količine kemikalij. Zaradi svoje oblike se zatikajo v prebavnem sistemu živali in se težje izločijo iz organizma. Posledično se v organizem izloči več strupenih kemičnih aditivov in kontaminantov. Posledica zaužitja mikroplastike je lahko tudi stradanje organizmov, ki imajo prebavni trakt napolnjen s plastičnimi delci, namesto s hrano.
Da povzroča mikroplastika probleme v morju in rekah, je znano že dve desetletji, niso pa še natančno znani vplivi mikrovlaken na vodne sisteme in morske organizme, še manj pa so poznani vplivi le teh na zdravje ljudi. Ugotavljajo, da se bodo težave s časom še povečevale, kar je povezano s svetovno demografijo. Potrebe po sintetičnih vlaknih namreč naraščajo z naraščanjem svetovnega prebivalstva in z rastjo BDP. Predvidevajo, da bo proizvodnja sintetičnih vlaken rasla po 3,5% na leto vsaj do leta 2025. Že sedaj je več kot 60 % vsega tekstila narejeno iz sintetičnih vlaken.
Raziskovalne inštitucije, tekstilna industrija in vladne inštitucije na svetovnem in evropskem nivoju vzpostavljajo sisteme za raziskovanje mikroplastike v vodnih sistemih in iskanje rešitev za zmanjšanje tega problema. Zaenkrat pa poročila raziskovalcev priporočajo tekstilni industriji in javnosti predvsem splošno zmanjšanje proizvodnje in uporabe sintetičnih tekstilnih izdelkov, bolj ozaveščeno ravnanje potrošnikov s sintetičnimi oblačili in v čim večji meri zamenjavo sintetičnih vlaken z naravnimi.

Vir: Ecotextile News, No.83., Feb/March 2018, str. 26 (povzela: prof. dr. Petra Forte Tavčer)

Ali veš, da pri študiju tekstilstva izdelujemo tudi tekstilije z UV zaščito?+

UV sevanje spada med glavne povzročitelje kožnega raka, ki je najbolj razširjena oblika raka na svetu. Pred njim se lahko naučinkoviteje obvarujemo z nošnjo oblačil z UV zaščito. Ker običajna bela bombažna tkanina ne nudi zadostne zaščite pred sončnim sevanjem, smo z “in situ” sintezo, neposredno na tkanini, oblikovali nanodelce Cinkovega oksida (ZnO). V raziskavi smo spreminjali pogoje sinteze in uspeli oblikovati bombažno tkanino, ki nudi odlično zaščito pred UV sevanjem. Tovrstno tkanino lahko uporabimo za izdelavo UV zaščitnih oblačil, kap, pregrinjal, senčnikov, itd.

Rezultati so bili zbrani v magistrskem delu: Verbič, Anja, 2018, Vpliv parametrov in-situ sinteze ZnO na bombažu za doseganje UV zaščite.

Ali veste, da je tekstil lahko tudi pameten?+

To lahko dosežemo z nanosom odzivnih hidrogelov v mikro velikosti, ki imajo sposobnost zaznati dražljaje iz okolja ter se na njih tudi odzvati. Pri tem delci hidrogela povratno nabrekajo ali se krčijo ter tako vplivajo, da nas v odvisnosti od zunanje temperature tekstil greje ali hladi, torej pridobi sposobnost termoregulacije. Ker v fazi nabrekanja delci hidrogela navzamejo velike količine vode, ki jo v fazi krčenja izločijo iz svoje strukture, lahko v njihovi strukturi vodo zamenjamo tudi z različnimi učinkovinami, ki zavirajo rast mikroorganizmov ter na ta način dosežemo njihovo kontrolirano sproščanje.

Na našem oddelku oblikujemo pametne materiale, pri čemer uporabljamo ekološko sprejemljive surovine. Tako smo na biorazgradljivo tkanino iz poli mlečne kisline nanesli temperaturno odzivni mikrogel v katerega smo vstavili eterično olje. Na ta način smo dosegli povečano termoregulacijo tkanine ter sproščanje eteričnega olja iz vlaken samo takrat, ko se temperatura dvigne nad 32 °C, kar je nekje med temperaturo človeškega telesa in okolice. Sproščene količine eteričnega olja zavirajo rast mikroorganizmov na vlaknih ter tkanini podelijo tudi prijeten vonj.

Raziskava je bila predstavljena na mednarodni tekstilni konferenci AUTEX 2018 v Istanbulu. Vir: Celoten prispevek.

Se prideš k nam igrat namizno družabno igro?+

»Kroparski zmaj ne jezi se« je namizna igra, ki za igralno podlago uporablja laneno tkanino s potiskanimi motivi kroparskega umetniškega kovaštva.

Izdelek je večfunkcionalni, saj se ga lahko uporablja tudi kot tekstilija za notranjo opremo (prtiček ali servieta), ki vzbuja spomine na kroparsko tradicijo.
Pravila igre najdeš v navedenem viru. (vir: Kočar, Anže, 2018, Razvoj namizne družabne igre na tekstiliji : diplomsko delo).

Ali veš, da pri študiju tekstilstva načrtujemo in oblikujemo tudi bio tekstilije?+

Tako lahko iz vlaken industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) pripravimo biorazgradljive konopljene tekstilije na področju oblačil, tekstilij za notranjo opremo, tehničnih tekstilij in izdelave zelenih kompozitov. Tako je nastala ročna torba s tkano okrasno tkanino z vzorčnim konopljenim votkom za prenosni računalnik in kot ženska torbica (vir: Kogoj, Vesna, 2016, Vlakna iz industrijske konoplje Cannabis sativa L. za različne bioizdelke : diplomsko delo; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php…).

Ooops...

Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.
Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.