T-P-13 (oblikovanje) Struktura likovne prakse

Predmet obravnava pomembna vprašanja likovno produktivnega mišljenja, konceptualiziranja, artikuliranja, materializiranja in javne predstavitve. Sega tako na področje zaznav, usmerjanja pozornosti in selekcioniranja tematskega materiala kot tudi na polje komunikacijskega transferja. Ukvarja se s teoretskimi in izraznimi vprašanji likovnih panog v zgodovinsko pomembnih razvojnih obratih slogov modernizma. Določa jezikovne značilnosti in vplive novih likovnih medijev: fotografije, filma, videa, digitalnih tehnik in praks … na konvencionalne likovne medije in oblikovanje. Vstopa na polje estetike in ustvarja primerjave z drugimi umetniškimi praksami. Posveča se strukturi likovnega jezika in išče modele verbalizacije, ki vodijo v uresničitev ideje in njene sporočilnosti. Raziskuje odnose med subjektom, strukturo in substanco in razvija načine konceptualizacije umetniškega izraza. Likovna materializacija dela vsebuje vse postopke snovanja in se zaključi s predstavitvijo in preverjanjem učinka v javnem prostoru.