Bi radi izvedeli več? Berite naprej …
Tkanje je staro toliko kot človeška civilizacija. Prve statve so bile preproste, a so na njih ročno ustvarjali zelo zapletene vzorčne tkanine. Votek (vodoravno nit) so vstavljali ročno s pomočjo osnovnega tkalskega čolnička.
V 18. stoletju je pomemben napredek v tehniki tkanja prinesel izum letečega čolnička, enega ključnih izumov na področju tkanja. Leta 1733 ga je izumil John Kay. Prvi leteči čolnički so bili ročno vodeni, kasneje pa avtomatsko.
Leteči čolniček je omogočil, da je lahko en sam tkalec čolniček z ene strani zalučal v zev, kjer se je na drugi strani ujel, kar je omogočilo izdelavo širših tkanin. Pred njegovim izumom je moral tkalec čolniček ročno prestavljati z ene strani na drugo, pri širših tkaninah pa sta bila potrebna dva tkalca.
Uporaba letečega čolnička je prinesla enakomernejše tkanine in pomenila začetek mehanizacije tkanja.
V industriji so leteči čolniček uporabljali do sredine 20. stoletja, ko so ga nadomestile brezčolnične statve, ki uporabljajo druge načine vnašanja votka – projektil, grabila ter vodni ali zračni curek.
Leta 1930 je nemški inženir Rudolf Rossman razvil prvi prototip statev s projektilom. Ta izum je predstavljal velik korak naprej: povečala se je hitrost vnašanja votka v zev, izboljšala se je kakovost tkanine, zmanjšalo se je število pretrgov niti, obenem pa se je povečal izkoristek statev. Statve s projektilom so v komercialno rabo prišle po letu 1950, ko jih je začela izdelovati švicarska tovarna Sulzer.
Statve z grabili so začeli uporabljati po letu 1963, ko jih je predstavilo podjetje Dornier.
V sedemdesetih letih 20. stoletja so se pojavile tudi statve z zračnim in vodnim curkom, kjer prejo skozi zev ponese tok zraka ali vode.
Današnji tkalski sistemi so izjemno hitri – dosegajo več kot 2000 vnosov votka na minuto. Vzorčenje tkanin ni več ročno, temveč je podprto z računalniškimi sistemi, večina sodobnih statve pa je računalniško vodenih.
Z uporabo računalniških orodij je izdelava tkanin hitrejša, manj zamudna in natančnejša. Razvoj danes poteka predvsem v smeri povečevanja hitrosti tkanja in oblikovanja različnih konstrukcij tkanin za širok spekter končnih uporab.
Tkalski čolniček Projektil