Predmet podaja skupne osnove za študij vzdržljivostnih lastnosti materialov, kot so: obrabna obstojnost, odpornost proti termičnemu utrujanju, odpornost proti temperaturnim šokom, mehansko utrujanje in odpornost proti nastanku razpok med plastično deformacijo materiala (plastična sposobnost). Študent pridobi sposobnost za oceno tako laboratorijske kot tudi matematično napovedane vzdržljivosti, procesov v materialu v času njegove življenjske dobe ter je sposoben transferja laboratorijskih rezultatov v prakso in izbire materiala za določeno aplikacijo. Nadalje študent pridobi sposobnost bolj celovitega obravnavanja vpliva procesnih parametrov pri izdelavi materialov na omenjene lastnosti materialov. Poseben poudarek bo na ekstremnih pogojih izdelave oz. uporabe materialov.
Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika. Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.