45. skok je za nami

Spoštovani slavni prezidium, spoštovana dekanja

Spoštovani: geologi, rudarji, metalurgi, tekstilci, okoljci…

Dragi kolegi, diplomanti, prijatelji in podporniki univerze.

Vesel sem bil povabila dekanje, da vas nagovorim ob vašem 45. stanovskem prazniku in da sem se vam s skokom čez kožo pridružil kot častni član. Prav lahko bi se bilo zgodilo, da bi tak skok opravil pred več desetletji med rudarji v Idriji. A poti so me peljale drugam.

Kadar praznuje katera od članic, praznuje tudi Univerza v Ljubljani. Tem bolj, kadar praznuje katera od ustanovnih članic. Ta primat gre tudi Naravoslovno tehniški fakulteti. Prav prireditev, kot je SKOK ČEZ KOŽO kaže, da se je na fakulteti že ob njenem nastanku vzpostavila močna stanovska kultura. Kultura, ki predstavlja trdno vez med študenti in profesorji, med starejšimi in mlajšimi kolegi, med fakulteto in okolji, v katerih njeni diplomanti delujejo. Generacijam profesorjev in diplomantov gre zahvala za ohranjanje te kulture vse do danes. Številne stroke in discipline, ki jih goji univerza podobne tradicije niso uspele niti vzpostaviti ne ohraniti. Naravoslovno tehniška fakulteta jim je v tem pogledu lahko svetel zgled.

Desetletja razvoja so prinesla tudi na področje naravoslovja in tehnologije velike spremembe. Danes je že več rudarjenja podatkov, kot rudarjenja pod zemljo; danes ni v ospredju izkoriščanje narave, temveč njeno varovanje; niso v ospredju količine proizvedenega jekla, temveč nove zlitine in njihova kakovost; ni v ospredju količina izdelanega tekstila, temveč njegova prefinjenost in lepota oblačil. Nekaj pa ostaja skozi vsa ta leta nespremenjeno. To je poslanstvo univerze, vseh njenih disciplin in diplomantov, da odkrivajo neodkrito, da iščejo resnico o vesolju, o svetu in naravi ter o družbi v kateri živimo. Če se izrazim z besedami Malega princa: ‘iščemo bistvo, ki je očem skrito’. Naše poslanstvo je, da na podlagi znanstvenih in strokovnih spoznanj oblikujemo tehnične in družbene rešitve za kakovostno življenje naše in prihodnjih generacij. Naravoslovno tehniška fakulteta vseskozi k temu pomembno prispeva ne le z izobraževanjem diplomantov temveč tudi v obliki raziskovalnih rezultatov, patentov in tehničnih izboljšav.

Za iskanje bistva in resnice so potrebni radovedni posamezniki. Teh nam ne manjka. Potrebni pa so tudi ustrezni materialni pogoji in še posebej svoboda posameznikov pri njihovem raziskovanju, poučevanju in študiju. Čeprav se zdi, da danes ustvarjalno raziskovalno delo ovira predvsem pomanjkanje materialnih sredstev, to je denarja in opreme, to žal ne drži. Primeri, kot smo jim priča v Turčiji, v naši soseščini na Madžarskem in tudi v nekaterih zahodnoevropskih državah pričajo, da akademska svoboda in avtonomija univerz nista nedvomni in trajni civilizacijski pridobitvi. Primerjalna analiza, ki jo je opravilo Evropsko združenje univerz žal kaže, da je avtonomija univerz tudi v Sloveniji zagotovljena na zelo nizki ravni ne glede na to, da jo izrecno zahteva 58. člen Ustave. Zato si bomo morali s skupnimi močmi prizadevati, da jo bo zagotovila nova visokošolska zakonodaja. To ni sebična želja univerze, to je pogoj, da bo univerza lahko dajala okolju pričakovane rezultate.

Spoštovani! Prav je, da nocoj omenim tudi nekaj dosežkov, ki tako Naravoslovno tehniško fakulteto kot Univerzo v Ljubljani navdajajo s ponosom in so dober razlog za praznovanje. V zadnjih štirih letih smo uspeli število mednarodnih projektov povečati za desetino, njihovo vrednost pa za petino. Citiranost znanstvenih del Univerze v Ljubljani se je povečala za polovico. Kljub krizi se je vrednost projektov z gospodarstvom in javnim sektorjem povečala za desetino. Močno se je povečalo število udeležencev v programih izpopolnjevanja. Število tujih študentov na izmenjavi se je povečalo skoraj za polovico, število pri nas vpisanih tujih študentov pa skoraj za četrtino. Slovenskemu prostoru smo dali okrog 50.000 novih diplomantov. Vzpostavili smo sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti. Izboljšujemo prostorske pogoje za delo na številnih članicah univerze, tudi na Naravoslovno tehniški fakulteti. Vse to kaže, da univerza z zelo skromnimi sredstvi na študenta, ki so nižja od sredstev, ki jih imajo primerljive univerze, dosega zelo dobre rezultate. Zato upravičeno pričakujemo boljše financiranje tako raziskovanja kot izobraževanja, da bi gospodarstvu in celotni družbi univerza lahko dala še več kakovostnih diplomantov ter raziskovalnih in razvojnih rezultatov.

Z željo po našem skupnem napredku, da bi se skok čez kožo še velikokrat ponovil in da bi nocoj preživeli prijeten večer se vam zahvaljujem za pozornost.

Srečno!

V letu 2017 Naravoslovnotehniška fakulteta organizira že 45. Skok čez kožo. Spoštljiva tradicija, kakršnih je le malo v naših krajih. To je verjetno najstarejša prireditev v Ljubljani, vsekakor pa na Univerzi v Ljubljani. Ponosni smo lahko, da smo jo uspeli obdržati tako dolgo in da je še vedno živahna, polna simbolike, zabavna in čustvena. Poudariti je treba, da prireditev organizirajo študenti, kar pomeni, da je kljub starosti mlada, da so jo vzeli za svojo in je njihova, in naša.

Naravoslovnotehniška fakulteta je v času od zadnjega skoka postala notranje bolj enotna in povezana ter bolj prepoznana in priznana navzven. Premagali smo mnoge težave, nekatere povezane z gospodarsko krizo, nekatere pa starejše, povezane z dolgotrajnim razhajanjem med oddelki te fakultete. V zadnjih letih smo uspeli finančno sanirati delovanje fakultete, reakreditirati več študijskih programov, zaključiti množico predbolonjskih diplom, združiti nekatere predmete, pridobiti nove raziskovalne in strokovne projekte, zaposliti nove mlade raziskovalce, obnoviti prostore in nabaviti novo raziskovalno opremo. Imamo pozitivno medijsko odmevnost in nismo bili vpeti v nobeno od neprijetnih afer v zadnjih letih. Skratka, na našo fakulteto smo lahko ponosni. To pa je zasluga vseh zaposlenih in študentov, ki so bili vedno pripravljeni pomagati, se včasih čemu odreči in dobro delati, tudi v manj ugodnih okoliščinah.

Nenazadnje ste za uspešno delo NTF zaslužni tudi vsi iz gospodarskega in družbenega okolja, ki ste nas podpirali z vašim strokovnim znanjem, moralno podporo in sofinanciranjem različnih projektov.  Mnogi ste na tej fakulteti študirali, nekateri z njo poslovno sodelujete, drugi pa nas podpirate že s svojo prisotnostjo na današnjem dogodku.

Na tem mestu je treba izreči zahvalo in priznanje tudi Univerzi v Ljubljani in njenemu vodstvu, rektorju, glavni tajnici, predsedniku upravnega odbora in drugim. Razumeli ste naše prizadevanje po preobrazbi in nas podpirali pri mnogih odločitvah, ki so pomagale izboljšati tako finančno stanje kot delovanje fakultete.

Na 44. Skoku  sem sama preskočila kožo, s čimer so mi sodelavci montanisti izkazali veliko priznanje in me sprejeli v svoje vrste. Upam, da sem se izkazala vredna zaupanja. Danes bo častni skakač rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Ivan Svetlik. Ponosna sem, da je sprejel to častno vlogo, obenem pa mu zagotavljam, da je tudi on lahko ponosen na to, da je izbran zanjo in da bo s sprejemom v rudarski stan postal član častivredne in pomembne združbe.

Naj bo današnji skok vsem skakačem lep in pomemben dogodek in naj kljub vsem spremembam, ki jih življenje prinaša, spoštujejo tradicijo medsebojne povezanosti in sodelovanja.

SREČNO!

Spoštovani rektor,

v čast nam je, da ste skočili v montanistični  stan. Današnji Skok čez kožo si bodo posebej zapomnili študenti, saj so skočili skupaj s svojim rektorjem. Kot veste, študij montanistike poteka že 98 let na ljubljanski  univerzi, od njene ustanovitve leta 1919. Montanisti imamo veliko simbolov. Tako je na naši uniformi 28 zlatih gumbov, ki simbolno predstavljajo leta Sv. Barbare, zaščitnice montanistov, ko je tragično izgubila svoje življenje. Odločili smo se, da vam podarimo jamsko svetilko. Svetilka je rudarju osvetljevala pot v jamo, osvetljevala delovišče in pot domov. Rudarja je opozarjala tudi na prisotnost nevarnih plinov, predvsem metana. Bila pa je tudi ustrezen pripomoček, ob izmenjavi gostilniških argumentov, ko so jih rudarji podprli s pestmi. V Zasavju so svetilko imenovali ziherca v Idriji pa jamšarica. Svet modrecev montanistov je nesporno ugotovi, da je tudi Vaš cenjeni priimek Svetlik povezan z rudarsko svetilko, ker ste rojeni v Idriji.  Svetilka namreč sveti in SVETLIKA. Pozdrav SREČNO izraža željo, da rudar najde rudo in da se vrne živ ter nepoškodovan iz jame. Montanisti pa s pozdravom SREČNO izražamo tudi dobre želje, veselje in spoštovanje, namenjene našim prijateljem, sodelavcem in gostom. Spoštovani rektor, spoštovani prezidij, spoštovana častna prezidija, spoštovana adlatusa, spoštovane tablice, spoštovana kontrapika, spoštovani kantor in spoštovani brucmajor, SREČNO!